Page 68 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
iskovanje za znanje, znanje za zdravje mleko redčili z vodo iz reke Temze (Fabiansson, 2019). Ne gre torej za nekaj
novega, vsekakor pa se dogaja pogosteje, število prevar pa zaradi novih izna-
jdb hitro raste. Večina prevar s hrano ostane neopaženih ali neodkritih, ker
večina le-teh ni škodljivih za zdravje potrošnikov (redčenja, dodajanje sir-
upov, itd.). Kljub temu, da večina prevar na področju prehrane ne predstavl-
ja večjega tveganja, pa je bilo nekaj primerov, ki so povzročili resna obolenja.
Zamenjava enega izdelka z drugim, uporaba neodobrenih izboljšav ali do-
datkov, napačna predstavitev, napačno trženje, ponarejanje, ukradene pošil-
jke hrane, namerno onesnaževanje s kemikalijami, biološkimi povzročitelji ali
drugimi škodljivi snovmi, vse to zaradi finančnega zaslužka, ki je največja mo-
tivacija vključenih v prevare. Zato so prevare z živili aktualen problem, pri
zagotavljanju varnosti živil za končnega potrošnika. Namen raziskave je ana-
lizirati podatke različnih raziskav, ki se nanašajo na prevare živil in ugotoviti,
katera živila so največkrat prevarana in na kakšen način. Cilj raziskave je ug-
otoviti, kako lahko prevare na področju živil vplivajo na zdravje potrošnikov.
Metode
Uporabili smo deskriptivno metodo dela oz. sinteze in analize znanstvene
literature. Priprava članka temelji na pregledu in analizi znanstvene litera-
ture na področju prevar živil. Iskanje literature je potekalo v januarju, febru-
arju in marcu 2020. Za pregled literature smo uporabili podatkovne zbirke
Cobiss, Science Direct, ResearchGate, Pubmed, Focus on food safety. Članke
smo iskali po ključnih besedah (Food AND Fraud; Food AND Adulteration;
Adulterated and Food) v obdobju od 2007 do 2019. V analizo smo vključili sa-
mo tiste, pri katerih smo imeli dostop do celotne vsebine članka. Vse v ana-
lizo vključene študije so bile v angleškem jeziku. V raziskavo smo vključili 14
študij, ki so ustrezale vključujočim kriterijem.
Rezultati
Na Sliki 1 je predstavljen potek izbire znanstvenih objav, ki so bile zajete v
vsebinski pregled in analizo.
Ob upoštevanju vključitvenih kriterijev je bilo v pregled in analizo vključenih
skupno 14 znanstvenih objav. Avtorji zajetih objav z različnimi metodološki-
mi pristopi obravnavajo prevare živil. Študije so med seboj primerjalne po
določenih kriterijih prikazanih v Tabeli 1. Študije izhajajo iz različnih držav (n =
7, pri čemer se Kitajska in Kanada pojavita v več študijah) in celin (n = 4): (Kita-
jska (1, 2, 7, 9, 12), Španija (3), Indija (4), Pakistan (5), Velika Britanija in Severna
Irska (6), Kanada (10, 14), Avstralija (13), Amerika (8), Evropa (11)), kar potrjuje,
da so se prevare zaradi globalizacije razširile po celem svetu. Večina prevar
živil ne predstavlja večjega tveganja za zdravje ljudi in tako posledično os-
tanejo neodkrite. Ker ostajajo prevare prikrite, jih med seboj težje primerja-
mo po kriteriju »Koga so prevare prizadele« in »Kolikšno število ljudi« je bilo
prizadetih. Število prizadetih ljudi sta vključili le 2 raziskavi (2, 3), saj je v teh
primerih šlo za zdravju zelo nevarne prevare (na Kitajskem so v surovo mleko
66
novega, vsekakor pa se dogaja pogosteje, število prevar pa zaradi novih izna-
jdb hitro raste. Večina prevar s hrano ostane neopaženih ali neodkritih, ker
večina le-teh ni škodljivih za zdravje potrošnikov (redčenja, dodajanje sir-
upov, itd.). Kljub temu, da večina prevar na področju prehrane ne predstavl-
ja večjega tveganja, pa je bilo nekaj primerov, ki so povzročili resna obolenja.
Zamenjava enega izdelka z drugim, uporaba neodobrenih izboljšav ali do-
datkov, napačna predstavitev, napačno trženje, ponarejanje, ukradene pošil-
jke hrane, namerno onesnaževanje s kemikalijami, biološkimi povzročitelji ali
drugimi škodljivi snovmi, vse to zaradi finančnega zaslužka, ki je največja mo-
tivacija vključenih v prevare. Zato so prevare z živili aktualen problem, pri
zagotavljanju varnosti živil za končnega potrošnika. Namen raziskave je ana-
lizirati podatke različnih raziskav, ki se nanašajo na prevare živil in ugotoviti,
katera živila so največkrat prevarana in na kakšen način. Cilj raziskave je ug-
otoviti, kako lahko prevare na področju živil vplivajo na zdravje potrošnikov.
Metode
Uporabili smo deskriptivno metodo dela oz. sinteze in analize znanstvene
literature. Priprava članka temelji na pregledu in analizi znanstvene litera-
ture na področju prevar živil. Iskanje literature je potekalo v januarju, febru-
arju in marcu 2020. Za pregled literature smo uporabili podatkovne zbirke
Cobiss, Science Direct, ResearchGate, Pubmed, Focus on food safety. Članke
smo iskali po ključnih besedah (Food AND Fraud; Food AND Adulteration;
Adulterated and Food) v obdobju od 2007 do 2019. V analizo smo vključili sa-
mo tiste, pri katerih smo imeli dostop do celotne vsebine članka. Vse v ana-
lizo vključene študije so bile v angleškem jeziku. V raziskavo smo vključili 14
študij, ki so ustrezale vključujočim kriterijem.
Rezultati
Na Sliki 1 je predstavljen potek izbire znanstvenih objav, ki so bile zajete v
vsebinski pregled in analizo.
Ob upoštevanju vključitvenih kriterijev je bilo v pregled in analizo vključenih
skupno 14 znanstvenih objav. Avtorji zajetih objav z različnimi metodološki-
mi pristopi obravnavajo prevare živil. Študije so med seboj primerjalne po
določenih kriterijih prikazanih v Tabeli 1. Študije izhajajo iz različnih držav (n =
7, pri čemer se Kitajska in Kanada pojavita v več študijah) in celin (n = 4): (Kita-
jska (1, 2, 7, 9, 12), Španija (3), Indija (4), Pakistan (5), Velika Britanija in Severna
Irska (6), Kanada (10, 14), Avstralija (13), Amerika (8), Evropa (11)), kar potrjuje,
da so se prevare zaradi globalizacije razširile po celem svetu. Večina prevar
živil ne predstavlja večjega tveganja za zdravje ljudi in tako posledično os-
tanejo neodkrite. Ker ostajajo prevare prikrite, jih med seboj težje primerja-
mo po kriteriju »Koga so prevare prizadele« in »Kolikšno število ljudi« je bilo
prizadetih. Število prizadetih ljudi sta vključili le 2 raziskavi (2, 3), saj je v teh
primerih šlo za zdravju zelo nevarne prevare (na Kitajskem so v surovo mleko
66
