Page 78 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
izpod krivoverskega peresa
V desetletju zatona protestantske cerkve v Notranji Avstriji, ko se nad
delovanjem protestantov v dednih deželah katoliškega habsburškega prin-
ca praktično dnevno zbirajo vse težji oblaki, zvezani s katoliško versko re-
formacijo in s slednje rekatolizacijo, je mogoče v Savinčevem predgovo-
ru v Hišno postilo (Vsem brumnim inu bogaboječim kersčenikom) prebrati
naslednje:
Kadar pak dosehmal my ubozi Krainci inu Slovenci obene obil-
ne inu popolnome postille ali izlage čez te nedelske inu druge
prazniske evangelie neismo imejli [podaril J. V.], samuč to samo
edino kratko, ali vsaj dobro izlago tiga časty vrejdniga inu v Bugi
vučeniga inu nekar le za le-to našo krainsko deželo, temuč tudi za
druga dajlna v nemških deželah mejsta dobru zaslužniga moža,
gospuda Primoža Truberja rainciga, katera se je njemu samimu
inu drugim dobriga serca karsčenikom dosehmal prekratka inu
premaihina zdejla ... (Savinec [1595] v Vinkler, Šetinc in Javornik
2015, 27)
S tem zapisom sta bila z uradno aprobacijo izdajateljev Hišne posti-
le, torej tudi superintendenta nemške in slovenske protestantske cerkve na
Kranjskem, Felicijana Trubarja, de facto pripoznana obstoj in recepcijska
primernost – pravovernost – le Enemu regištru, eni kratki postili (1558, 8°,
256 strani; Vinkler 2012, 209–463) Felicijanovega očeta Primoža Trubarja,
zanikam pa obstoj dveh knjižnih del, ki sta kot tekstni korpus znatno obse-
žnejši od Trubarjeve zgodnje postile.
To sta bili Postilla slovenska (1567, 12°, 352 strani), ki je obsegala pre-
vod zimskega dela postile Johannesa Spangenberga in je bila prevodno ozi-
roma prirejevalsko delo Sebastijana Krelja, ter Postile (1578, 8°, 980 stra-
ni), v kateri je poletni del postile in razlago evangelijev na praznične dni iz
Spangenbergove knjige prevedel Jurij Juričič, ki je tako dokončal Kreljevo
delo (Juričič [1578] 1966, 369).
Več kot umestno je potemtakem vprašanje, kakšni so bili razlogi, da je
bil proskribiran in diskretno, toda (pol)uradno izročen pozabi za tiste raz-
mere tako impresiven tekstni opus. Zlasti, če se vzame v poštev tudi žanr
postile, v katerem v slovenskem jeziku tedaj besedilna dinamika še zda-
leč ni bila tako izrazita, kot je bila na drugi strani v žanru cerkvene pesmi.
Misliti je, da je mogoči odgovor večplasten in da se skriva tako v in-
terpersonalnih »nevarnih razmerjih« znotraj protestantske cerkve na
Kranjskem po odhodu Primoža Trubarja v izgnanstvo (1565) kot v različ-
78
V desetletju zatona protestantske cerkve v Notranji Avstriji, ko se nad
delovanjem protestantov v dednih deželah katoliškega habsburškega prin-
ca praktično dnevno zbirajo vse težji oblaki, zvezani s katoliško versko re-
formacijo in s slednje rekatolizacijo, je mogoče v Savinčevem predgovo-
ru v Hišno postilo (Vsem brumnim inu bogaboječim kersčenikom) prebrati
naslednje:
Kadar pak dosehmal my ubozi Krainci inu Slovenci obene obil-
ne inu popolnome postille ali izlage čez te nedelske inu druge
prazniske evangelie neismo imejli [podaril J. V.], samuč to samo
edino kratko, ali vsaj dobro izlago tiga časty vrejdniga inu v Bugi
vučeniga inu nekar le za le-to našo krainsko deželo, temuč tudi za
druga dajlna v nemških deželah mejsta dobru zaslužniga moža,
gospuda Primoža Truberja rainciga, katera se je njemu samimu
inu drugim dobriga serca karsčenikom dosehmal prekratka inu
premaihina zdejla ... (Savinec [1595] v Vinkler, Šetinc in Javornik
2015, 27)
S tem zapisom sta bila z uradno aprobacijo izdajateljev Hišne posti-
le, torej tudi superintendenta nemške in slovenske protestantske cerkve na
Kranjskem, Felicijana Trubarja, de facto pripoznana obstoj in recepcijska
primernost – pravovernost – le Enemu regištru, eni kratki postili (1558, 8°,
256 strani; Vinkler 2012, 209–463) Felicijanovega očeta Primoža Trubarja,
zanikam pa obstoj dveh knjižnih del, ki sta kot tekstni korpus znatno obse-
žnejši od Trubarjeve zgodnje postile.
To sta bili Postilla slovenska (1567, 12°, 352 strani), ki je obsegala pre-
vod zimskega dela postile Johannesa Spangenberga in je bila prevodno ozi-
roma prirejevalsko delo Sebastijana Krelja, ter Postile (1578, 8°, 980 stra-
ni), v kateri je poletni del postile in razlago evangelijev na praznične dni iz
Spangenbergove knjige prevedel Jurij Juričič, ki je tako dokončal Kreljevo
delo (Juričič [1578] 1966, 369).
Več kot umestno je potemtakem vprašanje, kakšni so bili razlogi, da je
bil proskribiran in diskretno, toda (pol)uradno izročen pozabi za tiste raz-
mere tako impresiven tekstni opus. Zlasti, če se vzame v poštev tudi žanr
postile, v katerem v slovenskem jeziku tedaj besedilna dinamika še zda-
leč ni bila tako izrazita, kot je bila na drugi strani v žanru cerkvene pesmi.
Misliti je, da je mogoči odgovor večplasten in da se skriva tako v in-
terpersonalnih »nevarnih razmerjih« znotraj protestantske cerkve na
Kranjskem po odhodu Primoža Trubarja v izgnanstvo (1565) kot v različ-
78
