Page 79 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
prvi veliki pripovedni tekst slovenske književnosti in njegovi konteksti ...
nih nazorih o vprašanjih vere na Kranjskem in Nemškem, pa tudi, da je tre-
ba vsaj del zagonetke iskati v širšem evropskem prostoru.2
Znano je, da je bil Krelj za časa svojega superintendentovanja tudi
učitelj na stanovski šoli, iz katere je prav on izvrgel Trubarjev katekizem.
Le-temu je očital zwinglijansko nepravovernost pri pojmovanju zakra-
mentov (Grdina 1999, 195; Rupel, 1955, 219). Takisto niso neznane Kreljeve
pritožbe čez »gospud Truberjevo krajnšino« in njegova zavestna ortograf-
ska intervencija,3 ki je njegove knjige (raz)ločevala od uzusa, razvidnega
iz obsežnega opusa, ki ga je že pred svojim dokončnim odhodom v »nig-
dirdom« na Nemškem dal na svetlo Primož Trubar. Ob navedenem je tre-
ba upoštevati še dejstvo, da je moral nadaljevalec Kreljevega književnega
projekta postile Jurij Juričič svoj del podviga (1578) dati v tisk upoštevajoč
Trubarjevo in ne Kreljevo ortografijo (Mandelc [1578] 1966, 374).
Ob tem Kreljevo pozicijo na Kranjskem v marsičem osvetljujejo zadre-
ge, ki so spremljale imenovanje njegovega naslednika, ko je postalo jasno,
da drugi superintendent kranjske evangeličanske gmajne zaradi napredu-
joče tuberkoloze ne bo več dolgo med živimi. Takrat so se kranjski stanovi
obrnili na Nikolaja Gallusa, superintendenta v Regensburgu (pri slednjem
je bival tudi Matija Vlačić, ki je bil tedaj pregnan iz Jene), da kranjski prote-
stantski cerkvi priskrbi novo duhovno glavo, in sicer primerno učenega te-
ologa, ki se bo lahko učinkovito zoperstavljal napadom bojevitih duhovnov
Rimske cerkve, vendar tudi pridigarja, ki bo znal slovensko. Gallus je pri-
poročil4 Casparja Melissandra, ki je kot Sebastijan Krelj5 študiral pri Matiji
Vlačiću v Jeni. Kranjski deželni stanovi so Melissandra povabili v deželo za
pridigarja, toda ker novi prvi deželni pridigar Kranjske svoje trenutne služ-
be na Nemškem ni mogel pustiti kar čez noč, se je reč zavlekla do maja 1568,
ko se je nemški teolog z družino odpravil proti stolnemu mestu Kranjske.
Toda ko se je ustavil pri Gallusu v Regensburgu, ga je tam pričakalo
neprijetno sporočilo iz Ljubljane, ki je dajalo vedeti, da so se stanovi med-
2 Globinsko interpretacijo v navezavi na podobo slovenskega knjižnega jezika v 16.
stoletju glej v Grdina 1999, 149, 153 in 193–97; Grdina, 2006, bd. 3,2: Kommentare,
9–21.
3 Prim. Krelj [1578] 1966, 312–14.
4 Pisma Nikolaja Gallusa kranjskim stanovom so ohranjena v Arhivu Republike Slo-
venije v Ljubljani.
5 Sebastijan Krelj je bil tudi tajnik, ki je zapisal nekatera Vlačićeva pisma, Kreljeva av-
torska pisma pa se v znatnem številu nahajajo v Regensburgu; za informacijo se zah-
valjujem dr. Luki Iliću, ki jih je odkril med pripravo na izdajanje zbrane korespon-
dence Matije Vlačića.
79
nih nazorih o vprašanjih vere na Kranjskem in Nemškem, pa tudi, da je tre-
ba vsaj del zagonetke iskati v širšem evropskem prostoru.2
Znano je, da je bil Krelj za časa svojega superintendentovanja tudi
učitelj na stanovski šoli, iz katere je prav on izvrgel Trubarjev katekizem.
Le-temu je očital zwinglijansko nepravovernost pri pojmovanju zakra-
mentov (Grdina 1999, 195; Rupel, 1955, 219). Takisto niso neznane Kreljeve
pritožbe čez »gospud Truberjevo krajnšino« in njegova zavestna ortograf-
ska intervencija,3 ki je njegove knjige (raz)ločevala od uzusa, razvidnega
iz obsežnega opusa, ki ga je že pred svojim dokončnim odhodom v »nig-
dirdom« na Nemškem dal na svetlo Primož Trubar. Ob navedenem je tre-
ba upoštevati še dejstvo, da je moral nadaljevalec Kreljevega književnega
projekta postile Jurij Juričič svoj del podviga (1578) dati v tisk upoštevajoč
Trubarjevo in ne Kreljevo ortografijo (Mandelc [1578] 1966, 374).
Ob tem Kreljevo pozicijo na Kranjskem v marsičem osvetljujejo zadre-
ge, ki so spremljale imenovanje njegovega naslednika, ko je postalo jasno,
da drugi superintendent kranjske evangeličanske gmajne zaradi napredu-
joče tuberkoloze ne bo več dolgo med živimi. Takrat so se kranjski stanovi
obrnili na Nikolaja Gallusa, superintendenta v Regensburgu (pri slednjem
je bival tudi Matija Vlačić, ki je bil tedaj pregnan iz Jene), da kranjski prote-
stantski cerkvi priskrbi novo duhovno glavo, in sicer primerno učenega te-
ologa, ki se bo lahko učinkovito zoperstavljal napadom bojevitih duhovnov
Rimske cerkve, vendar tudi pridigarja, ki bo znal slovensko. Gallus je pri-
poročil4 Casparja Melissandra, ki je kot Sebastijan Krelj5 študiral pri Matiji
Vlačiću v Jeni. Kranjski deželni stanovi so Melissandra povabili v deželo za
pridigarja, toda ker novi prvi deželni pridigar Kranjske svoje trenutne služ-
be na Nemškem ni mogel pustiti kar čez noč, se je reč zavlekla do maja 1568,
ko se je nemški teolog z družino odpravil proti stolnemu mestu Kranjske.
Toda ko se je ustavil pri Gallusu v Regensburgu, ga je tam pričakalo
neprijetno sporočilo iz Ljubljane, ki je dajalo vedeti, da so se stanovi med-
2 Globinsko interpretacijo v navezavi na podobo slovenskega knjižnega jezika v 16.
stoletju glej v Grdina 1999, 149, 153 in 193–97; Grdina, 2006, bd. 3,2: Kommentare,
9–21.
3 Prim. Krelj [1578] 1966, 312–14.
4 Pisma Nikolaja Gallusa kranjskim stanovom so ohranjena v Arhivu Republike Slo-
venije v Ljubljani.
5 Sebastijan Krelj je bil tudi tajnik, ki je zapisal nekatera Vlačićeva pisma, Kreljeva av-
torska pisma pa se v znatnem številu nahajajo v Regensburgu; za informacijo se zah-
valjujem dr. Luki Iliću, ki jih je odkril med pripravo na izdajanje zbrane korespon-
dence Matije Vlačića.
79
