Page 80 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
izpod krivoverskega peresa
tem premislili. – Melissandrova nastavitev je bila preklicana (Rupel 1962,
195–96). Šlo je za to, da je Melissandrovemu angažmaju med Kranjci moč-
no nasprotoval Jacob Andreae, ki je bil kot eden najpomembnejših lute-
ranskih teologov svoje dobe tudi glavna intelektualna moč evangeličanov
na Württemberškem, toda tudi varuh protestantske teološke enotnosti.
Ne kaže namreč pozabiti, da je leta 1580 prav Andreae skupaj z Martinom
Chemnitzem uredil Formulo concordiae, ki jo nato na Trubarjevo priza-
devanje6 podpišejo tudi kranjski, koroški in štajerski stanovi. Andreae je
tako proti Melissandrovi nastavitvi v Ljubljani pisal stanovom na Kranjsko,
Gallusu in mora še komu poglavitnejšemu. Stanovi so se napram nesojene-
mu superintendentu izgovarjali, do so od namestitve odstopili zaradi to-
pogledne prepovedi deželnega kneza Karla, kar pa ni držalo, kajti nemške-
mu teologu so službo odpovedali mesec pred deželnoknežjo prepovedjo oz.
topoglednim ukazom (Rupel 1962, 196).
Se pa tod postavlja vprašanje, kakšno vlogo je pri tem »odstrelu«
Melissandra igral Primož Trubar, če sploh. Njegovi sodobniki, zlasti tis-
ti, ki jim je bil Trubar gorak zaradi starih osebnih zamer in oprek z njim,
so bili prepričani, da je nekdanji prvi pridigar na Kranjskem celo poglavi-
tni arhitekt opisanih prekucij in povzročnik te homatije. Klombner, s ka-
terim je imel je Trubar dotlej precej buren medosebni historiat, tudi spore
zastran Klombnerjevega plagiata Trubarjevih tekstov in prepire o nespo-
štovanju subordinacije v Bibel-Anstaltu v Urachu,7 je bil na svete prepri-
čan, da je temu tako, in je Trubarja imel kar za »kranjskega hudiča« ter
mu želel vse najslabše (Rupel 1962, 196). Je pa pomenljivo, da sta se Trubar
in Andreae po spodletelem Melissandrovem angažmaju na Kranjskem kar
sama ponudila deželenemu odborniku Ivanu Jožefu Ecku, da bosta poma-
gala pri iskanju novega prvega pridigarja deželne cerkve (Elze 1897, 451).8
Razlogov za diskretno proskripcijo Kreljevega in Juričičevega »velike-
ga teksta« je mogoče misliti kar nekaj. Eden od njih bi utegnila biti osebna
animoznost med Trubarjem in Kreljem zaradi precej radikalnih postopkov
Trubarjevega naslednika zastran slovenskih knjig očeta slovenske književ-
nosti v »cerkvi slovenskega vezika« na Kranjskem. V razvid prihajajo tudi
mednarodne okoliščine, v katerih je württemberška evangeličanska cerkev
na čelu z Jacobom Andreaem Notranjo Avstrijo morda dojemala kot svoj
6 Glej pismo Trubarja kranjskim odbornikom 1. septembra 1580 (Trubar [1595] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 304–7).
7 Prim. Vinkler 2011, 204–6.
8 Dostopno tudi na: https://archive.org/details/primustrubersbr01trubgoog.
80
tem premislili. – Melissandrova nastavitev je bila preklicana (Rupel 1962,
195–96). Šlo je za to, da je Melissandrovemu angažmaju med Kranjci moč-
no nasprotoval Jacob Andreae, ki je bil kot eden najpomembnejših lute-
ranskih teologov svoje dobe tudi glavna intelektualna moč evangeličanov
na Württemberškem, toda tudi varuh protestantske teološke enotnosti.
Ne kaže namreč pozabiti, da je leta 1580 prav Andreae skupaj z Martinom
Chemnitzem uredil Formulo concordiae, ki jo nato na Trubarjevo priza-
devanje6 podpišejo tudi kranjski, koroški in štajerski stanovi. Andreae je
tako proti Melissandrovi nastavitvi v Ljubljani pisal stanovom na Kranjsko,
Gallusu in mora še komu poglavitnejšemu. Stanovi so se napram nesojene-
mu superintendentu izgovarjali, do so od namestitve odstopili zaradi to-
pogledne prepovedi deželnega kneza Karla, kar pa ni držalo, kajti nemške-
mu teologu so službo odpovedali mesec pred deželnoknežjo prepovedjo oz.
topoglednim ukazom (Rupel 1962, 196).
Se pa tod postavlja vprašanje, kakšno vlogo je pri tem »odstrelu«
Melissandra igral Primož Trubar, če sploh. Njegovi sodobniki, zlasti tis-
ti, ki jim je bil Trubar gorak zaradi starih osebnih zamer in oprek z njim,
so bili prepričani, da je nekdanji prvi pridigar na Kranjskem celo poglavi-
tni arhitekt opisanih prekucij in povzročnik te homatije. Klombner, s ka-
terim je imel je Trubar dotlej precej buren medosebni historiat, tudi spore
zastran Klombnerjevega plagiata Trubarjevih tekstov in prepire o nespo-
štovanju subordinacije v Bibel-Anstaltu v Urachu,7 je bil na svete prepri-
čan, da je temu tako, in je Trubarja imel kar za »kranjskega hudiča« ter
mu želel vse najslabše (Rupel 1962, 196). Je pa pomenljivo, da sta se Trubar
in Andreae po spodletelem Melissandrovem angažmaju na Kranjskem kar
sama ponudila deželenemu odborniku Ivanu Jožefu Ecku, da bosta poma-
gala pri iskanju novega prvega pridigarja deželne cerkve (Elze 1897, 451).8
Razlogov za diskretno proskripcijo Kreljevega in Juričičevega »velike-
ga teksta« je mogoče misliti kar nekaj. Eden od njih bi utegnila biti osebna
animoznost med Trubarjem in Kreljem zaradi precej radikalnih postopkov
Trubarjevega naslednika zastran slovenskih knjig očeta slovenske književ-
nosti v »cerkvi slovenskega vezika« na Kranjskem. V razvid prihajajo tudi
mednarodne okoliščine, v katerih je württemberška evangeličanska cerkev
na čelu z Jacobom Andreaem Notranjo Avstrijo morda dojemala kot svoj
6 Glej pismo Trubarja kranjskim odbornikom 1. septembra 1580 (Trubar [1595] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 304–7).
7 Prim. Vinkler 2011, 204–6.
8 Dostopno tudi na: https://archive.org/details/primustrubersbr01trubgoog.
80
