Page 277 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 277
konec medijskih tovar n
tako, da ljudje to kliknejo. Ali to res drži? Ne. Algoritmi delujejo na način
da uporabnikove izbire (klike vsebine) spremenijo tako, da postanejo pred-
vidljive. Predvidljivejšega uporabnika se lahko hrani z vsebinami, ki naj
bi bile vnaprej označene kot zanimive. Več klikov prinaša več prihodkov.
Rezultat je spet predvidljiv: ljudi bodo vse bolj klikali na tiste vsebine, ki so
odsev njihovih že izoblikovanih stališč. Algoritem se enostavno uči, kako
preoblikovati uporabnikovo potrebo po natančno izbranih vsebinah. Na ta
način algoritem omogoča, da je medijska potrošnja predvidljiva, radikali-
zira uporabnike in prinaša več prihodkov oglaševalcem. S to razliko, da ve-
čino denarja ne dobijo mediji in ustvarjalci vsebin, ampak tisti, ki imajo v
lasti algoritme.
5. Mediji kot uničevalci družbene homeostaze
Jules Verne je opisoval različne tehnološke inovacije, ki so bistveno poceni-
le tiskanje in distribucijo informacij. Britanski pisatelj E. M. Forster je v no-
veli The Machine Stops (1909) predvidel telekonference, učenje na daljavo in
telegraf s slikami, preko katerega bo mogoče po vsem svetu pošiljati bese-
dilo in podobe. Še drznejši je bil britanski futurist H. H. Wells, ki je v knjigi
The World Brain (2016, prvi izid l. 1938) opisal planetarno knjižnico, v kate-
ri bo shranjeno vse znanje človeštva. Njihove napovedi so navdihnile nove
tehnologije tedanjega časa: parni stroj, električni telegraf, javni prevoz, te-
koči trak in razvoj letalstva, ki so močno pospešile pretok informacij in
spremenile človeške predstave o svetu. Manjkala je samo še ena pomembna
sestavina. To sestavino so nehote pomagali priskrbeti nemški letalski inže-
nirji, ki so v drugi svetovni vojni predstavili tako hitre vojaške lovce, da jih
je bilo zelo težko sestreliti z običajno protiletalsko obrambo.
Na ameriškem obrambnem ministrstvu so pomislili, da za rešitev tega
problema potrebujejo pomoč znanstvenikov. Zato so v poseben raziskoval-
ni oddelek povabili znanega matematika in filozofa Norberta Wienerja ter
ga prosili, naj jim pomaga razviti matematični model, s katerim bi proti-
letalsko orožje naučili predvidevati obnašanje sovražnega letala ter sproti
prilagajati merilni sistem. Uporabil je teorijo signalov in izpopolnil načelo
povratne zanke, s katerim je postavil enega izmed matematičnih temeljev
za učeči se stroj in umetno inteligenco.
Vendar Wiener ni bil samo nadarjen matematik. V nematematičnih
poglavjih knjige o kibernetiki (Wiener 1985) je opisal številne pomisleke
glede uporabe umetne inteligence, ki so jih poznejši ideologi silicijeve doli-
ne (Bill Gates, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg) med branjem in včasih skoraj
653
tako, da ljudje to kliknejo. Ali to res drži? Ne. Algoritmi delujejo na način
da uporabnikove izbire (klike vsebine) spremenijo tako, da postanejo pred-
vidljive. Predvidljivejšega uporabnika se lahko hrani z vsebinami, ki naj
bi bile vnaprej označene kot zanimive. Več klikov prinaša več prihodkov.
Rezultat je spet predvidljiv: ljudi bodo vse bolj klikali na tiste vsebine, ki so
odsev njihovih že izoblikovanih stališč. Algoritem se enostavno uči, kako
preoblikovati uporabnikovo potrebo po natančno izbranih vsebinah. Na ta
način algoritem omogoča, da je medijska potrošnja predvidljiva, radikali-
zira uporabnike in prinaša več prihodkov oglaševalcem. S to razliko, da ve-
čino denarja ne dobijo mediji in ustvarjalci vsebin, ampak tisti, ki imajo v
lasti algoritme.
5. Mediji kot uničevalci družbene homeostaze
Jules Verne je opisoval različne tehnološke inovacije, ki so bistveno poceni-
le tiskanje in distribucijo informacij. Britanski pisatelj E. M. Forster je v no-
veli The Machine Stops (1909) predvidel telekonference, učenje na daljavo in
telegraf s slikami, preko katerega bo mogoče po vsem svetu pošiljati bese-
dilo in podobe. Še drznejši je bil britanski futurist H. H. Wells, ki je v knjigi
The World Brain (2016, prvi izid l. 1938) opisal planetarno knjižnico, v kate-
ri bo shranjeno vse znanje človeštva. Njihove napovedi so navdihnile nove
tehnologije tedanjega časa: parni stroj, električni telegraf, javni prevoz, te-
koči trak in razvoj letalstva, ki so močno pospešile pretok informacij in
spremenile človeške predstave o svetu. Manjkala je samo še ena pomembna
sestavina. To sestavino so nehote pomagali priskrbeti nemški letalski inže-
nirji, ki so v drugi svetovni vojni predstavili tako hitre vojaške lovce, da jih
je bilo zelo težko sestreliti z običajno protiletalsko obrambo.
Na ameriškem obrambnem ministrstvu so pomislili, da za rešitev tega
problema potrebujejo pomoč znanstvenikov. Zato so v poseben raziskoval-
ni oddelek povabili znanega matematika in filozofa Norberta Wienerja ter
ga prosili, naj jim pomaga razviti matematični model, s katerim bi proti-
letalsko orožje naučili predvidevati obnašanje sovražnega letala ter sproti
prilagajati merilni sistem. Uporabil je teorijo signalov in izpopolnil načelo
povratne zanke, s katerim je postavil enega izmed matematičnih temeljev
za učeči se stroj in umetno inteligenco.
Vendar Wiener ni bil samo nadarjen matematik. V nematematičnih
poglavjih knjige o kibernetiki (Wiener 1985) je opisal številne pomisleke
glede uporabe umetne inteligence, ki so jih poznejši ideologi silicijeve doli-
ne (Bill Gates, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg) med branjem in včasih skoraj
653
