Page 278 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 278
tnim čaščenjem kibernetike namenoma spregledali. Prepričan je bil, da
homeostaze v organizmu, ekosistemu ali družbi ne prinese tekma, ampak
ravnovesje in sodelovanje med posameznimi deli sistema. Skrbelo ga je, da
se bodo umetne inteligence in avtomatizacije polastili enaki »nehomeos-
tatični« dejavniki kot tehnoloških dosežkov industrijske revolucije: kapi-
tal, tržna tekma, diktatura učinkovitosti in pohlep. Ostro je nasprotoval
prepričanju, da je svobodni trg po naravi homeostatičen, ker se iz sebične
tekme nikakor ne more čudežno ustvariti ravnovesje. Kapitalizem je zato
primerjal z družabno igro monopoli, v kateri veljajo pravila ekonomsko-
-psihološke teorije iger. Gre za sistem, v katerem na koncu vedno zmaga en
igralec na račun drugih, toda na koncu tudi njega pokoplje nezadovoljstvo,
iz katerega vzniknejo nove revolucije in vojne.
Pri nastajanju ali razbijanju »družbene homeostaze« imajo zelo veliko
vlogo množični mediji, za katere prav tako veljajo nehomeostatična pravila
kapitalizma, je zapisal v zaključnem poglavju knjige. Kapitalistični infor-
macijski sistemi ne morejo biti nevtralni, piše Wiener. Časopisa ni mogo-
če prodati brez zadostne količine religije, psevdoznanosti in pornografije.
Na radijski program vplivajo raziskave poslušanosti, potrošniške analize in
raziskave javnega mnenja, s katerim hoče lastnik postaje izkoristiti dovzet-
nost občinstva za laži in manipulacije, da bi jim laže prodal izdelek ali sta-
lišče. V medijih zato ni mogoče ugotoviti, katera informacija je prava, četu-
di je resnična, saj je bila izbrana ali izpuščena namenoma.
Če hočemo ugotoviti, kdo najučinkoviteje razbija družbeno homeos-
tazo, se moramo najprej vprašati, kdo obvladuje sredstva, s katerimi komu-
nicira družba: tisk (knjige in časopise), radio, telefonsko omrežje, telegraf,
pošto, gledališče, kinematografe, šole in cerkev. Ti komunikacijski siste-
mi so podvrženi trem najpomembnejšim omejitvam, ki preprečujejo de-
lovanje v smeri družbene homeostaze. Prva omejitev je zahteva po ukinja-
nju manj dobičkonosnih področij ali vsebin, da bi jih lahko nadomestili
dobičkonosnejši. Druga je lastništvo, saj so lastniki komunikacijskih siste-
mov predstavniki premožne družbene manjšine, ki hoče z njimi uveljavlja-
ti in razširjati ideologijo lastnega razrednega interesa. Tretja pa je želja teh
posameznikov po politični in osebni moči. Zato od komunikacijskih siste-
mov ni mogoče pričakovati homeostatičnega delovanja, dokler so prepuš-
čeni igri moči in denarja. Tako pravi matematik v knjigi, ki je izšla pred več
kot pol stoletja.
V knjigi The Human Use of Human Beigns (1990) pa nas Wiener opo-
zori na še eno pomembno posledico kibernetskega razvoja. Pametni stroji
654
homeostaze v organizmu, ekosistemu ali družbi ne prinese tekma, ampak
ravnovesje in sodelovanje med posameznimi deli sistema. Skrbelo ga je, da
se bodo umetne inteligence in avtomatizacije polastili enaki »nehomeos-
tatični« dejavniki kot tehnoloških dosežkov industrijske revolucije: kapi-
tal, tržna tekma, diktatura učinkovitosti in pohlep. Ostro je nasprotoval
prepričanju, da je svobodni trg po naravi homeostatičen, ker se iz sebične
tekme nikakor ne more čudežno ustvariti ravnovesje. Kapitalizem je zato
primerjal z družabno igro monopoli, v kateri veljajo pravila ekonomsko-
-psihološke teorije iger. Gre za sistem, v katerem na koncu vedno zmaga en
igralec na račun drugih, toda na koncu tudi njega pokoplje nezadovoljstvo,
iz katerega vzniknejo nove revolucije in vojne.
Pri nastajanju ali razbijanju »družbene homeostaze« imajo zelo veliko
vlogo množični mediji, za katere prav tako veljajo nehomeostatična pravila
kapitalizma, je zapisal v zaključnem poglavju knjige. Kapitalistični infor-
macijski sistemi ne morejo biti nevtralni, piše Wiener. Časopisa ni mogo-
če prodati brez zadostne količine religije, psevdoznanosti in pornografije.
Na radijski program vplivajo raziskave poslušanosti, potrošniške analize in
raziskave javnega mnenja, s katerim hoče lastnik postaje izkoristiti dovzet-
nost občinstva za laži in manipulacije, da bi jim laže prodal izdelek ali sta-
lišče. V medijih zato ni mogoče ugotoviti, katera informacija je prava, četu-
di je resnična, saj je bila izbrana ali izpuščena namenoma.
Če hočemo ugotoviti, kdo najučinkoviteje razbija družbeno homeos-
tazo, se moramo najprej vprašati, kdo obvladuje sredstva, s katerimi komu-
nicira družba: tisk (knjige in časopise), radio, telefonsko omrežje, telegraf,
pošto, gledališče, kinematografe, šole in cerkev. Ti komunikacijski siste-
mi so podvrženi trem najpomembnejšim omejitvam, ki preprečujejo de-
lovanje v smeri družbene homeostaze. Prva omejitev je zahteva po ukinja-
nju manj dobičkonosnih področij ali vsebin, da bi jih lahko nadomestili
dobičkonosnejši. Druga je lastništvo, saj so lastniki komunikacijskih siste-
mov predstavniki premožne družbene manjšine, ki hoče z njimi uveljavlja-
ti in razširjati ideologijo lastnega razrednega interesa. Tretja pa je želja teh
posameznikov po politični in osebni moči. Zato od komunikacijskih siste-
mov ni mogoče pričakovati homeostatičnega delovanja, dokler so prepuš-
čeni igri moči in denarja. Tako pravi matematik v knjigi, ki je izšla pred več
kot pol stoletja.
V knjigi The Human Use of Human Beigns (1990) pa nas Wiener opo-
zori na še eno pomembno posledico kibernetskega razvoja. Pametni stroji
654
