Page 280 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 280
ju stroškov (in večanju dobičkov) bo avtomatizacija prinesla velike po-
sege v človekovo delo in življenje. Steiner zato v zaključku knjige pove, da
se bo podatkovna mrzlica v prihodnosti še stopnjevala – ne glede na nevar-
nosti zlorab, posege v zasebnost, prikrito profiliranje in druge skušnjave, ki
jih vzbujajo velike podatkovne zbirke in orodja za njihovo obdelavo.
Podobno se problema lotita tudi Erik Brynjolfsson in Andrew McAfee
v knjigi The Second Machine Age (2016). Prepričana sta, da bodo pametni
stroji že v prvem valu množične avtomatizacije nadomestili številne pokli-
ce, v katerih danes dela najmanj polovica vseh zaposlenih. To ne velja samo
za tovarniške delavce, ki bodo v avtonomnih tovarnah skrbeli kvečjemu
za nemoteno delovanje univerzalnih industrijskih robotov, ampak tudi za
poklice, kjer se ljudje zdijo nepogrešljivi. Med najočitnejše primere sta uvr-
stila prevoz ljudi in blaga, kjer dela skoraj petina vseh delavcev. Varni niso
niti umetniški, ustvarjalni, novinarski, strokovni in drugi kognitivni pok-
lici, saj so algoritmi najuspešnejši pri logičnih in strukturiranih opravi-
lih, kjer lahko podatkovna analiza zelo natančno razkrije njihova pravila:
pri računovodstvu, prevajanju, pisanju žanrskih besedil in glasbe, v medi-
cinski diagnostiki, uradniških postopkih in sodnih procesih. Še najteže in
najdražje bo nadomestiti poklice, kjer bi morali imeti algoritmi humano-
idno podobo ali je opravila težko prevesti v računalniške vrstice: učitelje,
kuharje in negovalce.
Spet se vrnimo na skorajda preroška Wienerjeva opozorila.
Pomanjkanje resnih znanstvenih in javnih razprav o tem, kaj nam prina-
ša avtomatizacija, ne bo prineslo samo velike nezaposlenosti, ki bo bistve-
no presegla številke največjih dosedanjih gospodarskih kriz. Ta nezapos-
lenost bo prerasla v trajno nezaposljivost vseh človeških delavcev, ki bodo
prisiljeni tekmovati s pametnimi stroji, saj bodo takšno tekmo nujno izgu-
bili. Večino ustvarjene vrednosti bodo pobrali lastniki pametnih strojev in
komunikacijskih platform, kar bo izjemno povečalo družbeno neenakost
in okrepilo politično moč peščice posameznikov. Lahko pa razvoj mislimo
tudi drugače. Neskončno produktivne stroje je mogoče uporabiti tudi na
način, ki bo povečal blaginjo vsega človeštva in poskrbel za tiste, ki svojega
dela ne bodo več mogli zamenjati za plačilo. Izbira ene ali druge poti je člo-
vekova izbira in ji bo stroj moral slediti.
Sklep: novinarstvo po koncu medijskih tovarn
Stoletja je novinarstvo veljalo za močno orodje (in orožje) v boju za svobo-
do izražanja. Kriza medijev je dokončna. Medijske tovarne ne bodo rešili
656
sege v človekovo delo in življenje. Steiner zato v zaključku knjige pove, da
se bo podatkovna mrzlica v prihodnosti še stopnjevala – ne glede na nevar-
nosti zlorab, posege v zasebnost, prikrito profiliranje in druge skušnjave, ki
jih vzbujajo velike podatkovne zbirke in orodja za njihovo obdelavo.
Podobno se problema lotita tudi Erik Brynjolfsson in Andrew McAfee
v knjigi The Second Machine Age (2016). Prepričana sta, da bodo pametni
stroji že v prvem valu množične avtomatizacije nadomestili številne pokli-
ce, v katerih danes dela najmanj polovica vseh zaposlenih. To ne velja samo
za tovarniške delavce, ki bodo v avtonomnih tovarnah skrbeli kvečjemu
za nemoteno delovanje univerzalnih industrijskih robotov, ampak tudi za
poklice, kjer se ljudje zdijo nepogrešljivi. Med najočitnejše primere sta uvr-
stila prevoz ljudi in blaga, kjer dela skoraj petina vseh delavcev. Varni niso
niti umetniški, ustvarjalni, novinarski, strokovni in drugi kognitivni pok-
lici, saj so algoritmi najuspešnejši pri logičnih in strukturiranih opravi-
lih, kjer lahko podatkovna analiza zelo natančno razkrije njihova pravila:
pri računovodstvu, prevajanju, pisanju žanrskih besedil in glasbe, v medi-
cinski diagnostiki, uradniških postopkih in sodnih procesih. Še najteže in
najdražje bo nadomestiti poklice, kjer bi morali imeti algoritmi humano-
idno podobo ali je opravila težko prevesti v računalniške vrstice: učitelje,
kuharje in negovalce.
Spet se vrnimo na skorajda preroška Wienerjeva opozorila.
Pomanjkanje resnih znanstvenih in javnih razprav o tem, kaj nam prina-
ša avtomatizacija, ne bo prineslo samo velike nezaposlenosti, ki bo bistve-
no presegla številke največjih dosedanjih gospodarskih kriz. Ta nezapos-
lenost bo prerasla v trajno nezaposljivost vseh človeških delavcev, ki bodo
prisiljeni tekmovati s pametnimi stroji, saj bodo takšno tekmo nujno izgu-
bili. Večino ustvarjene vrednosti bodo pobrali lastniki pametnih strojev in
komunikacijskih platform, kar bo izjemno povečalo družbeno neenakost
in okrepilo politično moč peščice posameznikov. Lahko pa razvoj mislimo
tudi drugače. Neskončno produktivne stroje je mogoče uporabiti tudi na
način, ki bo povečal blaginjo vsega človeštva in poskrbel za tiste, ki svojega
dela ne bodo več mogli zamenjati za plačilo. Izbira ene ali druge poti je člo-
vekova izbira in ji bo stroj moral slediti.
Sklep: novinarstvo po koncu medijskih tovarn
Stoletja je novinarstvo veljalo za močno orodje (in orožje) v boju za svobo-
do izražanja. Kriza medijev je dokončna. Medijske tovarne ne bodo rešili
656
