Page 279 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 279
konec medijskih tovar n
bodo imeli podoben vpliv na kognitivno delo, kot ga je imel parni stroj na
fizično. Pametni in skoraj neskončno produktivni stroji bi nas lahko odre-
šili dela in vsem prinesli blaginjo. Vendar se to ne bo zgodilo, če bomo ljudi
prisilili v tekmo z nečloveško učinkovitostjo strojev, saj ima takšna tekma
samo en možen izid. Stroji bodo najprej prevzeli dolgočasna in birokratska
opravila, ker bodo hitrejši, natančnejši, zanesljivejši in predvsem cenejši od
ljudi. Nato bodo zamenjali manj zahtevne poklice v storitvenem sektorju,
na koncu bodo sledili še beli ovratniki, specialisti, ustvarjalci in umetniki.
Tudi novinarji ne bodo nobena izjema.
V svetu, kjer bo preživetje še vedno odvisno od plačanega dela, skoraj
noben človek več ne bo mogel preživeti. Namesto homeostaze pa bomo ime-
li družbo, v kateri si bodo lahko človeka vredno življenje privoščili samo še
lastniki pametnih strojev – na kar namiguje prvi del Brainovega romana.
Toda preteklost ponuja tudi dragoceno sporočilo, da sedanja nadzorniška
uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij ni neizogibna in
edina mogoča. Kar je Wiener zelo dobro vedel, kljub temu, da prav te misli
iz njegovih del redkokdaj citirajo apologeti tehnokratske avtomatizacije.
6. Ljudje podobni strojem ali stroji podobni ljudem?
Na razvoj računalniške tehnologije niso vplivali samo inženirji ampak tudi
politične ideje, zgodovina in kultura kontrakulturnega gibanja v šestdese-
tih letih prejšnjega stoletja, na kar opozarja John Markoff v knjigi What The
Dormouse Said – How the Sixties Counter-Cultures Shaped the Computer
Industry (2005). Mogoče največji vpliv pa sta imela ideja o (navidezni) de-
politizaciji informacijske tehnologije in prepričanje, da je tehnologija naj-
pomembnejši dejavnik družbenih sprememb. Družbeno homeostazo (ali,
kot pogosto v svojih izjavah omenja lastnik Facebooka, skupnost) bodo
ustvarili omreženi računalniki in ljudje brez posegov države v obliki za-
konov in regulacije. Omreženi svet ne bo potreboval parlamentarne demo-
kracije. Nastal bo svet brez geografskih omejitev, regulacije in davkov, svet,
v katerem bodo sposobni posamezniki (lastniki strojev) s svojo (finanč-
no) milostjo pomagali tistim, ki jih sistem ne potrebuje. Ključne značilnos-
ti informacijske ekonomije zelo nazorno opiše Christopher Steiner v knjigi
Automate This: How Algorithms Came to Rule Our World (2012). Algoritmi
bodo pri analizah in napovedih prihodnjih glasbenih uspešnic, pri pisa-
nju simfonij ali sonetov veliko učinkovitejši kot ljudje. Algoritmi bodo zna-
li prevajati in pisati zelo solidna novinarska besedila (to zdaj že počnejo za
vremenske napovedi, športne novice in novice z borz). V želji po zmanjše-
655
bodo imeli podoben vpliv na kognitivno delo, kot ga je imel parni stroj na
fizično. Pametni in skoraj neskončno produktivni stroji bi nas lahko odre-
šili dela in vsem prinesli blaginjo. Vendar se to ne bo zgodilo, če bomo ljudi
prisilili v tekmo z nečloveško učinkovitostjo strojev, saj ima takšna tekma
samo en možen izid. Stroji bodo najprej prevzeli dolgočasna in birokratska
opravila, ker bodo hitrejši, natančnejši, zanesljivejši in predvsem cenejši od
ljudi. Nato bodo zamenjali manj zahtevne poklice v storitvenem sektorju,
na koncu bodo sledili še beli ovratniki, specialisti, ustvarjalci in umetniki.
Tudi novinarji ne bodo nobena izjema.
V svetu, kjer bo preživetje še vedno odvisno od plačanega dela, skoraj
noben človek več ne bo mogel preživeti. Namesto homeostaze pa bomo ime-
li družbo, v kateri si bodo lahko človeka vredno življenje privoščili samo še
lastniki pametnih strojev – na kar namiguje prvi del Brainovega romana.
Toda preteklost ponuja tudi dragoceno sporočilo, da sedanja nadzorniška
uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij ni neizogibna in
edina mogoča. Kar je Wiener zelo dobro vedel, kljub temu, da prav te misli
iz njegovih del redkokdaj citirajo apologeti tehnokratske avtomatizacije.
6. Ljudje podobni strojem ali stroji podobni ljudem?
Na razvoj računalniške tehnologije niso vplivali samo inženirji ampak tudi
politične ideje, zgodovina in kultura kontrakulturnega gibanja v šestdese-
tih letih prejšnjega stoletja, na kar opozarja John Markoff v knjigi What The
Dormouse Said – How the Sixties Counter-Cultures Shaped the Computer
Industry (2005). Mogoče največji vpliv pa sta imela ideja o (navidezni) de-
politizaciji informacijske tehnologije in prepričanje, da je tehnologija naj-
pomembnejši dejavnik družbenih sprememb. Družbeno homeostazo (ali,
kot pogosto v svojih izjavah omenja lastnik Facebooka, skupnost) bodo
ustvarili omreženi računalniki in ljudje brez posegov države v obliki za-
konov in regulacije. Omreženi svet ne bo potreboval parlamentarne demo-
kracije. Nastal bo svet brez geografskih omejitev, regulacije in davkov, svet,
v katerem bodo sposobni posamezniki (lastniki strojev) s svojo (finanč-
no) milostjo pomagali tistim, ki jih sistem ne potrebuje. Ključne značilnos-
ti informacijske ekonomije zelo nazorno opiše Christopher Steiner v knjigi
Automate This: How Algorithms Came to Rule Our World (2012). Algoritmi
bodo pri analizah in napovedih prihodnjih glasbenih uspešnic, pri pisa-
nju simfonij ali sonetov veliko učinkovitejši kot ljudje. Algoritmi bodo zna-
li prevajati in pisati zelo solidna novinarska besedila (to zdaj že počnejo za
vremenske napovedi, športne novice in novice z borz). V želji po zmanjše-
655
