Page 275 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 275
konec medijskih tovar n
platforma za množično komuniciranje, na kateri so nagovarjali množič-
ne potrošnike svojih izdelkov in storitev. Oglaševalski model financiranja
medijev je odgovornost novinarjev vse bolj usmerjal od bralcev k oglaše-
valcem. Mediji so dejansko postali posredniki (middleman) med oglaševal-
ci in potrošniki. Nova spletna ekonomija pa ne potrebuje več posrednikov.
Spletni oglasi, družabna omrežja, iskalniki, internetne trgovine in novičar-
ski agregatorji za bistveno nižje cene oglasov ponujajo enak ali boljši pro-
dajni učinek. Google, Facebook, Amazon in drugi veliki lastniki komuni-
kacijskih platform uporabnike poznajo veliko bolje kot medijska podjetja,
saj spremljajo in analizirajo vsak klik, iskalno geslo, nakup ali prebrano
vsebino. Internet je pokazal, kako močna je bila odvisnost medijskih pod-
jetij od enega samega poslovnega modela: posredovanja oglasov. Spletno
ekonomijo pa poganjata oglaševanje in vlagateljski denar, ki plačuje infor-
macijsko infrastrukturo, zaposluje programerje in omogoča pridobivanje
uporabnikov. Tržni pritiski so se na spletu zaradi optimizacije dela in ra-
čunalniških algoritmov še okrepili, saj je mogoče ovrednotiti vsak klik, no-
vinarski prispevek ali uporabniško vsebino. Konec oglaševalskega modela
v medijski panogi je strukturen in dokončen. Ideja o tem, da bo avtomati-
zacija novinarskega dela ali pa zamenjava novinarjev z umetno inteligenco
na področjih organizacije dela in opravljanja manj zahtevnih novinarskih
opravil, je samo zadnji poskus, da se zavaruje model medijske produkci-
je in potrošnje, ki izginja. Tisti, ki prevladuje, pa je model, ki ga uvaja naj-
večja svetovna trgovina na svetu, ki deluje kot ogromna globalna komu-
nikacijska hrbtenica – korporacija Amazon. Vsak gib, premik ali pogled
zaposlenih je pod nadzorom strojev, ki do maksimuma izkoriščajo njihovo
delovno učinkovitost.
4. Tehnološka milost
Za razumevanje poslovnega modela korporacije Amazon nam pomaga
roman Manna ameriškega računalnikarja in pisatelja Marshalla Braina
(2012). Roman opisuje svet, ki v marsičem spominja na dogodke, ki smo
jim priča danes. Zgodba romana se začne v mali ameriški restavraciji s hit-
ro prehrano, kjer lastniki uvedejo poseben računalniški program (manno),
s katerim hočejo učinkoviteje razporediti delo zaposlenih. Z anketami za-
dovoljstva med obiskovalci so ugotovili, da njihove goste najbolj motijo
male neprijetnosti: da se vrsta pred sosednjo blagajno premika hitreje, da
na stranišču zmanjka toaletnega papirja ali morajo počakati nekaj minut
na opran pribor. Zato so osebje opremili s slušalkami, po katerih jim prija-
651
platforma za množično komuniciranje, na kateri so nagovarjali množič-
ne potrošnike svojih izdelkov in storitev. Oglaševalski model financiranja
medijev je odgovornost novinarjev vse bolj usmerjal od bralcev k oglaše-
valcem. Mediji so dejansko postali posredniki (middleman) med oglaševal-
ci in potrošniki. Nova spletna ekonomija pa ne potrebuje več posrednikov.
Spletni oglasi, družabna omrežja, iskalniki, internetne trgovine in novičar-
ski agregatorji za bistveno nižje cene oglasov ponujajo enak ali boljši pro-
dajni učinek. Google, Facebook, Amazon in drugi veliki lastniki komuni-
kacijskih platform uporabnike poznajo veliko bolje kot medijska podjetja,
saj spremljajo in analizirajo vsak klik, iskalno geslo, nakup ali prebrano
vsebino. Internet je pokazal, kako močna je bila odvisnost medijskih pod-
jetij od enega samega poslovnega modela: posredovanja oglasov. Spletno
ekonomijo pa poganjata oglaševanje in vlagateljski denar, ki plačuje infor-
macijsko infrastrukturo, zaposluje programerje in omogoča pridobivanje
uporabnikov. Tržni pritiski so se na spletu zaradi optimizacije dela in ra-
čunalniških algoritmov še okrepili, saj je mogoče ovrednotiti vsak klik, no-
vinarski prispevek ali uporabniško vsebino. Konec oglaševalskega modela
v medijski panogi je strukturen in dokončen. Ideja o tem, da bo avtomati-
zacija novinarskega dela ali pa zamenjava novinarjev z umetno inteligenco
na področjih organizacije dela in opravljanja manj zahtevnih novinarskih
opravil, je samo zadnji poskus, da se zavaruje model medijske produkci-
je in potrošnje, ki izginja. Tisti, ki prevladuje, pa je model, ki ga uvaja naj-
večja svetovna trgovina na svetu, ki deluje kot ogromna globalna komu-
nikacijska hrbtenica – korporacija Amazon. Vsak gib, premik ali pogled
zaposlenih je pod nadzorom strojev, ki do maksimuma izkoriščajo njihovo
delovno učinkovitost.
4. Tehnološka milost
Za razumevanje poslovnega modela korporacije Amazon nam pomaga
roman Manna ameriškega računalnikarja in pisatelja Marshalla Braina
(2012). Roman opisuje svet, ki v marsičem spominja na dogodke, ki smo
jim priča danes. Zgodba romana se začne v mali ameriški restavraciji s hit-
ro prehrano, kjer lastniki uvedejo poseben računalniški program (manno),
s katerim hočejo učinkoviteje razporediti delo zaposlenih. Z anketami za-
dovoljstva med obiskovalci so ugotovili, da njihove goste najbolj motijo
male neprijetnosti: da se vrsta pred sosednjo blagajno premika hitreje, da
na stranišču zmanjka toaletnega papirja ali morajo počakati nekaj minut
na opran pribor. Zato so osebje opremili s slušalkami, po katerih jim prija-
651
