Page 284 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 284
Ob tako razvitem pogledu na pisavo v nadaljevanju obravnavamo fo-
tografijo, pri čemer se osredotočimo na dve ključni interpretaciji, realistič-
no in formalistično, ter pri tem skušamo ugotoviti, v kolikšni meri se fo-
tografski medij v smislu dopolnila naslanja na logiko pisave. Na ta način
lahko ugotovimo, od kod izhaja Benjaminov pogled na prihodnost foto-
grafije in, predvsem, kje se danes ta medij nahaja glede na njegovo napoved.
1. Pisava
Postaviti fotografijo na podobno raven kot pisavo pomeni pripisati ji po-
men, ki ga pisava nosi v kontekstu civilizacije, kot jo poznamo. Brez nje-
ne iznajdbe ne bi bilo velikih kultur, imperijev, trgovine, urbanizacije in
komunikacije, ki presegajo časovne in geografske meje. Kako težko si je
zamisliti civilizacijo brez pisave, bolj kot latinski izraz civilis, izraža znak
wenming, ki si ga delita kitajski in japonski jezik in ki dobesedno pomeni
»razsvetlitev skozi besedilo« (Liu 2010, 323).
Točnega odgovora na vprašanje, kdaj in zakaj je bila pisava razvita, še
vedno ni mogoče podati, saj ključni arheološki dokazi niso na voljo in mor-
da nikoli ne bodo. Kljub temu se zdi, da so se kulture, ki so razvile in upora-
bljale pisavo, močno zavedale njenega pomena, na kar nakazujejo tudi mi-
tične razlage njenega nastanka, ki jih srečamo tako v Egiptu, Mezopotamiji,
Indiji kot tudi na Kitajskem. Po mitu poseže tudi Platon, ki s svojo obravna-
vo pisave vpliva na številne kasnejše interpretacije tehnoloških medijev in
svojo aktualnost ohranja vse do sodobnosti.
Pisava je prvi tehnološki medij, kar pomeni, da pri njeni rabi potrebu-
jemo več kot zgolj biološka sredstva, ki so nam bila dana z evolucijo in ki
zadostujejo v primeru ustnega komuniciranja. Obvladovanje pisave – od
glinene plošče do Twitterja – vključuje dvonivojski proces, v katerem je tre-
ba (1) ustrezno pripraviti materialno površino (nosilec), ki omogoča vpis
ali zapis znakov, ter (2) obvladovati koordinacijo gibov (motoriko), potreb-
nih za zapis znakov na nosilec. Glede na to, da je tehnološki medij, ne sodi
v področje naravnega, temveč je pisavo moral nekdo iznajti (in ne odkri-
ti). Glede na to, da je pisava prvi tehnološki medij, je tudi medije, ki ji sko-
zi zgodovinski razvoj sledijo, mogoče meriti in ocenjevati na podlagi tega,
kar velja za pisavo, predvsem ali najprej na podlagi tega, kar je o njej napi-
sal Platon, zaradi česar je njegov dialog Fajdros kljub zgodovinski oddalje-
nosti še vedno klasično delo s področja filozofije medijev.
Platon v svoji interpretaciji, kot že rečeno, poseže po egipčanskem
mitu, v katerem kot izumitelj nastopa Tevt, ki naj bi iznašel matematiko,
660
tografijo, pri čemer se osredotočimo na dve ključni interpretaciji, realistič-
no in formalistično, ter pri tem skušamo ugotoviti, v kolikšni meri se fo-
tografski medij v smislu dopolnila naslanja na logiko pisave. Na ta način
lahko ugotovimo, od kod izhaja Benjaminov pogled na prihodnost foto-
grafije in, predvsem, kje se danes ta medij nahaja glede na njegovo napoved.
1. Pisava
Postaviti fotografijo na podobno raven kot pisavo pomeni pripisati ji po-
men, ki ga pisava nosi v kontekstu civilizacije, kot jo poznamo. Brez nje-
ne iznajdbe ne bi bilo velikih kultur, imperijev, trgovine, urbanizacije in
komunikacije, ki presegajo časovne in geografske meje. Kako težko si je
zamisliti civilizacijo brez pisave, bolj kot latinski izraz civilis, izraža znak
wenming, ki si ga delita kitajski in japonski jezik in ki dobesedno pomeni
»razsvetlitev skozi besedilo« (Liu 2010, 323).
Točnega odgovora na vprašanje, kdaj in zakaj je bila pisava razvita, še
vedno ni mogoče podati, saj ključni arheološki dokazi niso na voljo in mor-
da nikoli ne bodo. Kljub temu se zdi, da so se kulture, ki so razvile in upora-
bljale pisavo, močno zavedale njenega pomena, na kar nakazujejo tudi mi-
tične razlage njenega nastanka, ki jih srečamo tako v Egiptu, Mezopotamiji,
Indiji kot tudi na Kitajskem. Po mitu poseže tudi Platon, ki s svojo obravna-
vo pisave vpliva na številne kasnejše interpretacije tehnoloških medijev in
svojo aktualnost ohranja vse do sodobnosti.
Pisava je prvi tehnološki medij, kar pomeni, da pri njeni rabi potrebu-
jemo več kot zgolj biološka sredstva, ki so nam bila dana z evolucijo in ki
zadostujejo v primeru ustnega komuniciranja. Obvladovanje pisave – od
glinene plošče do Twitterja – vključuje dvonivojski proces, v katerem je tre-
ba (1) ustrezno pripraviti materialno površino (nosilec), ki omogoča vpis
ali zapis znakov, ter (2) obvladovati koordinacijo gibov (motoriko), potreb-
nih za zapis znakov na nosilec. Glede na to, da je tehnološki medij, ne sodi
v področje naravnega, temveč je pisavo moral nekdo iznajti (in ne odkri-
ti). Glede na to, da je pisava prvi tehnološki medij, je tudi medije, ki ji sko-
zi zgodovinski razvoj sledijo, mogoče meriti in ocenjevati na podlagi tega,
kar velja za pisavo, predvsem ali najprej na podlagi tega, kar je o njej napi-
sal Platon, zaradi česar je njegov dialog Fajdros kljub zgodovinski oddalje-
nosti še vedno klasično delo s področja filozofije medijev.
Platon v svoji interpretaciji, kot že rečeno, poseže po egipčanskem
mitu, v katerem kot izumitelj nastopa Tevt, ki naj bi iznašel matematiko,
660
