Page 290 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 290
slikarji »bratje in sestre v pisanju« (Lyotard 1991, 128). Fotografija v tem
smislu, tudi če ji pripnemo ime umetnost, ni plod subjektivne ustvarjal-
nosti, temveč naravne nujnosti ali bolje – je delo naprave, aparata. Kot zapi-
še Vilém Flusser, fotografski aparat zaseda posebno mesto: »V tem pogledu
fotoaparat kot prototip aparatov, ki so za sedanjost in neposredno priho-
dnost postali tako odločilni, ponuja primerno izhodišče za splošno analizo
aparatov.« (Flusser 2010, 25)
George Eastman, ustanovitelj podjetja Kodak, je za promocijo svo-
jih fotoaparatov leta 1889 oblikoval slogan za promocijsko kampanjo, ki je
znantno pripomogel k njihovi prodaji (Bellis 2019): You press the button,
we do the rest (Vi pritisnete gumb, mi naredimo ostalo). Eastman v svojem
oglaševanju ni zavajal in tudi nadaljevanje opisa drži, gre za fotografsko ka-
mero, ki jo lahko kdor koli uporablja brez navodil, in ko posname v naprej
naloženi film, kamero prinese v laboratorij, kjer opravijo vse ostalo – razvi-
jejo film in izdelajo fotografije.
Slika 1: Oglas za Kodakov fotoaparat za množično uporabo
2.2 Formalizem
V kolikor sprejmemo realistično interpretacijo fotografije, za katero lah-
ko trdimo, da je bila dominantna vsaj do pojava digitalne fotografije, je
Benjaminovo napoved, da bo v prihodnosti nepismen tisti, ki ne bo znal
fotografirati, težko ustrezno osmisliti. Fotografija ni tehnološki medij, ki bi
bil na ravni pisave, nima svoje avtonomne in inherentne logike in ne zahte-
va dolgotrajnega in napornega učenja, saj lahko fotografira vsakdo, treba je
samo pritisniti na gumb.1 Kako naj torej razumemo to, kar trdi Benjamin?
1 Kako zelo bode v oči nepismenost, nakaže primer iz popularne kulture: dejstvo, da
Léon, naslovni junak filma Léon: The Professional (scenarij in režija: Luc Besson,
666
smislu, tudi če ji pripnemo ime umetnost, ni plod subjektivne ustvarjal-
nosti, temveč naravne nujnosti ali bolje – je delo naprave, aparata. Kot zapi-
še Vilém Flusser, fotografski aparat zaseda posebno mesto: »V tem pogledu
fotoaparat kot prototip aparatov, ki so za sedanjost in neposredno priho-
dnost postali tako odločilni, ponuja primerno izhodišče za splošno analizo
aparatov.« (Flusser 2010, 25)
George Eastman, ustanovitelj podjetja Kodak, je za promocijo svo-
jih fotoaparatov leta 1889 oblikoval slogan za promocijsko kampanjo, ki je
znantno pripomogel k njihovi prodaji (Bellis 2019): You press the button,
we do the rest (Vi pritisnete gumb, mi naredimo ostalo). Eastman v svojem
oglaševanju ni zavajal in tudi nadaljevanje opisa drži, gre za fotografsko ka-
mero, ki jo lahko kdor koli uporablja brez navodil, in ko posname v naprej
naloženi film, kamero prinese v laboratorij, kjer opravijo vse ostalo – razvi-
jejo film in izdelajo fotografije.
Slika 1: Oglas za Kodakov fotoaparat za množično uporabo
2.2 Formalizem
V kolikor sprejmemo realistično interpretacijo fotografije, za katero lah-
ko trdimo, da je bila dominantna vsaj do pojava digitalne fotografije, je
Benjaminovo napoved, da bo v prihodnosti nepismen tisti, ki ne bo znal
fotografirati, težko ustrezno osmisliti. Fotografija ni tehnološki medij, ki bi
bil na ravni pisave, nima svoje avtonomne in inherentne logike in ne zahte-
va dolgotrajnega in napornega učenja, saj lahko fotografira vsakdo, treba je
samo pritisniti na gumb.1 Kako naj torej razumemo to, kar trdi Benjamin?
1 Kako zelo bode v oči nepismenost, nakaže primer iz popularne kulture: dejstvo, da
Léon, naslovni junak filma Léon: The Professional (scenarij in režija: Luc Besson,
666
