Page 45 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
voj začetnih bralnih strategij enojezičnih
in večjezičnih bralcev
Anja Zorman
UP FHŠ, Oddelek za italijanistiko
anja.zorman@fhs.upr.si
Uvod
Bralne strategije predstavljajo proces sistematičnega in organiziranega pri-
stopa k branju, poznavanje in uporaba bralnih strategij pa je nujna za bral-
no učinkovitost. S. Pečjak (1995) jih razlikuje glede na (i) ciljno skupino, ki
jih deli na strategije, ki jih uporablja učitelj, in strategije, ki jih uporablja-
jo učenci; (ii) poudarek v besedilu, ki jih deli na makrostrukturne strategi-
je (temeljno sporočilo besedila) in mikrostrukturne strategije (podrobnosti
besedila); ter (iii) primarno kognitivno funkcijo, po kateri se bralne strate-
gije delijo na tiste, ki so usmerjene v razumevanje, in tiste, ki so usmerje-
ne k pomnjenju besedila. Glede na to, da se prispevek ukvarja z razvojem
bralnih strategij v začetnem obdobju branja in pisanja, je za nas zanimiva
predvsem tretja delitev, torej glede na primarno kognitivno funkcijo bra-
nja. Gonilo razvoja začetnega branja je namreč razumevanje prebranega,
saj vsaka uspešno dekodirana beseda bralca začetnika motivira za dekodi-
ranje novih besed.
Pri bralcih začetnikih se pojavljata dve strategiji branja, in sicer be-
sedno ali leksikalno branje (top-down) ter glasovno ali fonemsko branje
(bottom-up). S strategijo besednega branja bralec besedo prepozna kot ce-
loto, lahko tudi kot sliko, kot se dogaja v programih začetnega opisme-
njevanja štiri- ali petletnih otrok, ki razvojno še niso sposobni razviti
sposobnosti členjenja besed na glasove. S pomočjo strategije glasovnega
branja pa bralec besede členi na glasove, jih nato spoji v besedo ter s tem
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-049-3.421-439 421
in večjezičnih bralcev
Anja Zorman
UP FHŠ, Oddelek za italijanistiko
anja.zorman@fhs.upr.si
Uvod
Bralne strategije predstavljajo proces sistematičnega in organiziranega pri-
stopa k branju, poznavanje in uporaba bralnih strategij pa je nujna za bral-
no učinkovitost. S. Pečjak (1995) jih razlikuje glede na (i) ciljno skupino, ki
jih deli na strategije, ki jih uporablja učitelj, in strategije, ki jih uporablja-
jo učenci; (ii) poudarek v besedilu, ki jih deli na makrostrukturne strategi-
je (temeljno sporočilo besedila) in mikrostrukturne strategije (podrobnosti
besedila); ter (iii) primarno kognitivno funkcijo, po kateri se bralne strate-
gije delijo na tiste, ki so usmerjene v razumevanje, in tiste, ki so usmerje-
ne k pomnjenju besedila. Glede na to, da se prispevek ukvarja z razvojem
bralnih strategij v začetnem obdobju branja in pisanja, je za nas zanimiva
predvsem tretja delitev, torej glede na primarno kognitivno funkcijo bra-
nja. Gonilo razvoja začetnega branja je namreč razumevanje prebranega,
saj vsaka uspešno dekodirana beseda bralca začetnika motivira za dekodi-
ranje novih besed.
Pri bralcih začetnikih se pojavljata dve strategiji branja, in sicer be-
sedno ali leksikalno branje (top-down) ter glasovno ali fonemsko branje
(bottom-up). S strategijo besednega branja bralec besedo prepozna kot ce-
loto, lahko tudi kot sliko, kot se dogaja v programih začetnega opisme-
njevanja štiri- ali petletnih otrok, ki razvojno še niso sposobni razviti
sposobnosti členjenja besed na glasove. S pomočjo strategije glasovnega
branja pa bralec besede členi na glasove, jih nato spoji v besedo ter s tem
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-049-3.421-439 421
