Page 49 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
razvoj začetnih bralnih strategij enojezičnih in večjezičnih bralcev
mi pisnimi ustreznicami oziroma glasovi in jih spoji v pravopisno oziroma
glasovno reprezentacijo.
Teza o dvojnem dostopu do pravopisne ali glasovne reprezentacije
izhaja iz dvorednega modela branja (an. dual routes model, it. modello a
due vie), ki sta ga izdelala M. Harris in Coltheart (2003) in je danes najbolj
razširjen model branja in pisanja (standardni model branja in pisanja po
Scalisi, Pelagaggi in Fanini 2003).
2. Razvoj bralnih strategij v prvem jeziku
V razvoju osnovne pismenosti v začetnih fazah prevladuje ena od obeh
strategij dekodiranja besed, leksikalna ali glasovna strategija, ki se kas-
neje postopoma umika drugi strategiji, tako da pri izkušenem bralcu
delujeta obe (Torgesen 1998), vendar ne v sorazmernem deležu, saj iz-
kušen bralec uporablja pretežno leksikalno strategijo, medtem ko abe-
cedno strategijo uporablja le pri branju neznanih in/ali redkeje rablje-
nih besed in izmišljenih besed. Katera strategija prevladuje v začetni fazi
učenja branja in pisanja, je odvisno od vrste dejavnikov, med katerimi
je ključna transparentnost pisave, v kateri se posameznik opismenjuje.
Transparentnost pisave, ki jo razumemo kot stopnjo ujemanja med glaso-
vi in pisnimi ustreznicami, je kontinuum, na katerega se umeščajo jezi-
ki v smeri od jezikov z višjo stopnjo ujemanja (npr. slovenska, italijanska,
nemška, španska ipd.) proti jezikom z nižjo stopnjo ujemanja (npr. ang-
leška, danska, francoska ipd.).
Raziskave, ki so podrobneje preučevale razloge vpliva transparen-
tnosti pisave na razvoj učenja branja in pisanja, so pokazale, da ima sto-
pnja ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami ključno vlogo v razvo-
ju procesiranja in reprezentacije, ki se izoblikujeta v posameznih jezikih v
obdobju začetnega branja in pisanja. J. C. Ziegler s sodelavci (2001; 2005;
2010) je postavil teorijo velikosti pravopisne/glasovne enote (grain-size the-
ory), po kateri se otrok pri učenju branja in pisanja v pisavah z višjo stopnjo
ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami močno opira na strategijo
glasovnega branja, ki temelji na dekodiranju najmanjših enot (grafemov in
glasov), saj je povezava med glasovi in pisnimi ustreznicami relativno ned-
voumna in torej zanesljiva. V pisavah z nižjo stopnjo ujemanja med glaso-
vi in pisnimi ustreznicami pa otroci zmanjšajo vpliv nezanesljivosti na rav-
ni grafema/glasu tako, da se pri dekodiranju opirajo na večje enote, telesa
425
mi pisnimi ustreznicami oziroma glasovi in jih spoji v pravopisno oziroma
glasovno reprezentacijo.
Teza o dvojnem dostopu do pravopisne ali glasovne reprezentacije
izhaja iz dvorednega modela branja (an. dual routes model, it. modello a
due vie), ki sta ga izdelala M. Harris in Coltheart (2003) in je danes najbolj
razširjen model branja in pisanja (standardni model branja in pisanja po
Scalisi, Pelagaggi in Fanini 2003).
2. Razvoj bralnih strategij v prvem jeziku
V razvoju osnovne pismenosti v začetnih fazah prevladuje ena od obeh
strategij dekodiranja besed, leksikalna ali glasovna strategija, ki se kas-
neje postopoma umika drugi strategiji, tako da pri izkušenem bralcu
delujeta obe (Torgesen 1998), vendar ne v sorazmernem deležu, saj iz-
kušen bralec uporablja pretežno leksikalno strategijo, medtem ko abe-
cedno strategijo uporablja le pri branju neznanih in/ali redkeje rablje-
nih besed in izmišljenih besed. Katera strategija prevladuje v začetni fazi
učenja branja in pisanja, je odvisno od vrste dejavnikov, med katerimi
je ključna transparentnost pisave, v kateri se posameznik opismenjuje.
Transparentnost pisave, ki jo razumemo kot stopnjo ujemanja med glaso-
vi in pisnimi ustreznicami, je kontinuum, na katerega se umeščajo jezi-
ki v smeri od jezikov z višjo stopnjo ujemanja (npr. slovenska, italijanska,
nemška, španska ipd.) proti jezikom z nižjo stopnjo ujemanja (npr. ang-
leška, danska, francoska ipd.).
Raziskave, ki so podrobneje preučevale razloge vpliva transparen-
tnosti pisave na razvoj učenja branja in pisanja, so pokazale, da ima sto-
pnja ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami ključno vlogo v razvo-
ju procesiranja in reprezentacije, ki se izoblikujeta v posameznih jezikih v
obdobju začetnega branja in pisanja. J. C. Ziegler s sodelavci (2001; 2005;
2010) je postavil teorijo velikosti pravopisne/glasovne enote (grain-size the-
ory), po kateri se otrok pri učenju branja in pisanja v pisavah z višjo stopnjo
ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami močno opira na strategijo
glasovnega branja, ki temelji na dekodiranju najmanjših enot (grafemov in
glasov), saj je povezava med glasovi in pisnimi ustreznicami relativno ned-
voumna in torej zanesljiva. V pisavah z nižjo stopnjo ujemanja med glaso-
vi in pisnimi ustreznicami pa otroci zmanjšajo vpliv nezanesljivosti na rav-
ni grafema/glasu tako, da se pri dekodiranju opirajo na večje enote, telesa
425
