Page 48 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ka 1: Shematski prikaz dvorednega modela branja

Neznane besede, izvzete iz sobesedila, tudi po končani glasovni anali-
zi in spajanju ne aktivirajo dostopa do leksikalnega sistema. Bralec besedo
izgovori, ne da bi poznal njen pomen, slovnične značilnosti, ali vedel, da jo
je pravilno izgovoril (pravopisne posebnosti, homografi).

Bralec začetnik torej ob priklicu besede iz notranjega leksikona ozi-
roma semantičnega sistema do pravopisne ali glasovne reprezentacije do-
stopa po neposredni semantični poti. V semantičnem sistemu so shranje-
ni podatki o pomenu ali pomenih besede (označenem), o njeni pravopisni
in glasovni podobi (označevalcema) ter podatki o njeni umeščenosti v sis-
temu jezika na paradigmatski osi in možnosti povezovanja na sintagmat-
ski osi. Bralec torej iz dolgoročnega spomina prikliče reprezentacije besed,
ki jih je predhodno že vidno in slušno analiziral, pri čemer so se podatki o
zapisu (pravopisna reprezentacija) in izgovorjavi (glasovna reprezentacija)
shranili v semantičnem sistemu.

Pri besedah, ki jih ne pozna ali so redkeje rabljene ali pa jih zgolj še ni
vidno in slišno analiziral (njihov pomen in jezikovne ter sporazumevalne
funkcije pa pozna), pa do pravopisne ali glasovne reprezentacije dostopa po
posredni glasovni poti. Besede najprej razčleni na glasove ali črke in sku-
pine črk, ki ponazarjajo posamezne glasove, le-te nato poveže z ustrezni-

424