Page 50 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
dies)1 in konce (rimes). Za dekodiranje v manj transparentnih pisavah
otroci torej uporabljajo različne strategije: strategijo pretvarjanja grafemov
v glasove in glasov v pisne ustreznice (glasovno branje), ki jo dopolnjuje-
jo tako s strategijo prepoznavanja črkovnih vzorcev (branje začetkov in/ali
koncev po analogiji) kot s strategijo prepoznavanja celih besed (leksikal-
no branje).
Pri preučevanju uporabe bralnih strategij med angleško in nemško
govorečimi študenti psihologije kot odraslimi izkušenimi bralci (Ziegler
idr. 2001) se je pokazalo, da je na hitrost branja besed v prvem jeziku in iz-
mišljenih besed s (skoraj) identično pravopisno reprezentacijo v obeh jezi-
kih (npr. sand in Sand) pri angleško govorečih študentih pomembno vpli-
val dejavnik okolice telesa (body neighborhood), pri nemško govorečih pa
dejavnik dolžine besede. Angleško govoreči študenti so bistveno hitreje
dekodirali besede s širšo okolico telesa (npr. hate) kot besede z ožjo oko-
lico telesa (npr. film), kar kaže na to, da se pri branju opirajo na večje gla-
sovne/pravopisne enote in ne na glasove/grafeme. Na reakcijski čas nem-
ških študentov pa je bistveno vplivala dolžina besed, kar kaže na to, da se
pri dekodiranju opirajo na glasovno branje. Pri slednjem namreč bralec
dekodira večje število enot kot pri branju daljših glasovnih/pravopisnih
enot, zaradi česar se vzporedno z daljšanjem dolžine besede daljša tudi čas
procesiranja. V v raziskavo zajetih pisavah, za katere je različna stopnja
ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami, je bilo procesiranje iden-
tičnih besed različno, in sicer so se v angleščini kot netransparentni pisa-
vi bralci opirali na pravopisne/glasovne enote različnih velikosti, vključno
s telesi/konci, v nemščini kot transparentni pisavi pa na glasove/grafeme,
ki so najmanjše enote procesiranja. Ti rezultati med odraslimi bralci to-
rej nedvoumno kažejo na to, da transparentnost pisave pomembno vpli-
va na razvoj strategij procesiranja v funkciji branja. Transparentnost pi-
save ima torej izmerljiv učinek na velikost pravopisnih/glasovnih enot, ki
imajo in bodo imele pri posamezniku pomembnejšo vlogo v procesu uče-
nja branja in pisanja.
Že avtorji zgodnjih primerjalnih medkulturnih študij so ob ugotovitvi,
da je razvoj osnovne pismenosti v netransparentnih pisavah počasnejši in
težavnejši kot v transparentnih, domnevali, da se v jezikih z različno stop-
njo ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami razvijajo kvalitativno
1 Telo je pravopisna reprezentacija glasovne enote konca. Okolico telesa predstavljajo
glasovi, ki z enako pravopisno reprezentacijo konca tvorijo besede, npr. glasovi /l/,
/d/, /f/ v besedah late, date, fate so okolice telesa -ate (Ziegler idr.2001).
426
otroci torej uporabljajo različne strategije: strategijo pretvarjanja grafemov
v glasove in glasov v pisne ustreznice (glasovno branje), ki jo dopolnjuje-
jo tako s strategijo prepoznavanja črkovnih vzorcev (branje začetkov in/ali
koncev po analogiji) kot s strategijo prepoznavanja celih besed (leksikal-
no branje).
Pri preučevanju uporabe bralnih strategij med angleško in nemško
govorečimi študenti psihologije kot odraslimi izkušenimi bralci (Ziegler
idr. 2001) se je pokazalo, da je na hitrost branja besed v prvem jeziku in iz-
mišljenih besed s (skoraj) identično pravopisno reprezentacijo v obeh jezi-
kih (npr. sand in Sand) pri angleško govorečih študentih pomembno vpli-
val dejavnik okolice telesa (body neighborhood), pri nemško govorečih pa
dejavnik dolžine besede. Angleško govoreči študenti so bistveno hitreje
dekodirali besede s širšo okolico telesa (npr. hate) kot besede z ožjo oko-
lico telesa (npr. film), kar kaže na to, da se pri branju opirajo na večje gla-
sovne/pravopisne enote in ne na glasove/grafeme. Na reakcijski čas nem-
ških študentov pa je bistveno vplivala dolžina besed, kar kaže na to, da se
pri dekodiranju opirajo na glasovno branje. Pri slednjem namreč bralec
dekodira večje število enot kot pri branju daljših glasovnih/pravopisnih
enot, zaradi česar se vzporedno z daljšanjem dolžine besede daljša tudi čas
procesiranja. V v raziskavo zajetih pisavah, za katere je različna stopnja
ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami, je bilo procesiranje iden-
tičnih besed različno, in sicer so se v angleščini kot netransparentni pisa-
vi bralci opirali na pravopisne/glasovne enote različnih velikosti, vključno
s telesi/konci, v nemščini kot transparentni pisavi pa na glasove/grafeme,
ki so najmanjše enote procesiranja. Ti rezultati med odraslimi bralci to-
rej nedvoumno kažejo na to, da transparentnost pisave pomembno vpli-
va na razvoj strategij procesiranja v funkciji branja. Transparentnost pi-
save ima torej izmerljiv učinek na velikost pravopisnih/glasovnih enot, ki
imajo in bodo imele pri posamezniku pomembnejšo vlogo v procesu uče-
nja branja in pisanja.
Že avtorji zgodnjih primerjalnih medkulturnih študij so ob ugotovitvi,
da je razvoj osnovne pismenosti v netransparentnih pisavah počasnejši in
težavnejši kot v transparentnih, domnevali, da se v jezikih z različno stop-
njo ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami razvijajo kvalitativno
1 Telo je pravopisna reprezentacija glasovne enote konca. Okolico telesa predstavljajo
glasovi, ki z enako pravopisno reprezentacijo konca tvorijo besede, npr. glasovi /l/,
/d/, /f/ v besedah late, date, fate so okolice telesa -ate (Ziegler idr.2001).
426
