Page 52 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
sobnosti, so valižanski otroci pri glasovnem rekodiranju dosegali stati-
stično boljše rezultate kot angleški otroci. Na ponovljeni raziskavi med al-
banskimi otroki (Hoxhallari, Van Daal in Ellis 2004) so ti dosegali izjemne
rezultate pri glasovnem rekodiranju, pri čemer je bila pri albanski otrocih
osnovna pismenost celo bolje razvita kot pri valižanskih in angleških, in to
kljub dejstvu, da so bili albanski otroci deležni leto dni krajšega učenja bra-
nja in pisanja. Podobno kot pri valižanskih so bile tudi pri albanskih otro-
cih pri branju izmišljenih besed pogostejše napake kot pri branju polno-
pomenskih besed, pravilnost odgovora pa je bila v obeh primerih v veliki
meri odvisna od dolžine besede. Skupne značilnosti valižanskih in alban-
skih otrok gre pripisati transparentnosti pisav obeh jezikov, medtem ko je
nižja stopnja ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami pri angleških
otrocih razlog za počasnejši in težavnejši razvoj glasovne strategije branja
in pisanja.
Primerjalnim medkulturnim raziskavam osnovne pismenosti pogos-
to očitajo, da so neizenačene glede postavk merjenja (items). S tega vidi-
ka je idealna primerjava sorodnih jezikov, npr. angleščine in nemščine, saj
imata jezika podobno glasovno in pravopisno strukturo, besede s podob-
no pravopisno reprezentacijo imajo tudi podoben pomen.2 V raziskavi U.
Frith, H. Wimmerja in K. Landerl (1998) so nemško govoreči otroci ob kon-
cu prvega leta organiziranega učenja branja in pisanja dosegali skoraj sto-
odstoten rezultat branja izmišljenih besed, nasprotno pa so angleško govo-
reči otroci ob koncu prvega leta začetnega opismenjevanja dosegali veliko
slabše rezultate. Rezultati nemško govorečih otrok ob koncu prvega leta
opismenjevanja so bili z rezultati angleško govorečih otrok primerljivi šele
ob koncu tretjega leta učenja branja in pisanja. S tem je bil vpliv pisave na
razvoj osnovne pismenosti v jezikih z različno stopnjo transparentnosti pi-
save nedvoumno potrjen.
Najobsežnejša mednarodna študija razvoja osnovne pismenosti
(European Concerted Action on Learning Disorders as a Barrier to Human
Development; Seymour, Aro in Erskine 2003) je zajela otroke 14 evropskih
držav v prvem letu začetnega opismenjevanja. Čeprav metod opismenje-
vanja v v raziskavo zajetih državah ni bilo mogoče izenačiti, so raziskoval-
ci izbrali šole, ki so ponujale tudi program glasovnega zavedanja oziroma
učenja branja in pisanja na ravni grafemov/glasov. Rezultati raziskave (ta-
2 Ziegler idr. (2001) kot primer navajajo besede ball, park in hand, ki imajo v obeh je-
zikih enak zapis, z vidika ujemanja glasov in pisnih ustreznic v teh besedah pa je raz-
lika med jezikoma velika. Črka A se v nemščini v vseh treh besedah izgovarja enako,
/a/, medtem ko se v angleščini izgovarja v vsaki besedi drugače: /ɔ/, /a/ in /ᴂ/.
428
stično boljše rezultate kot angleški otroci. Na ponovljeni raziskavi med al-
banskimi otroki (Hoxhallari, Van Daal in Ellis 2004) so ti dosegali izjemne
rezultate pri glasovnem rekodiranju, pri čemer je bila pri albanski otrocih
osnovna pismenost celo bolje razvita kot pri valižanskih in angleških, in to
kljub dejstvu, da so bili albanski otroci deležni leto dni krajšega učenja bra-
nja in pisanja. Podobno kot pri valižanskih so bile tudi pri albanskih otro-
cih pri branju izmišljenih besed pogostejše napake kot pri branju polno-
pomenskih besed, pravilnost odgovora pa je bila v obeh primerih v veliki
meri odvisna od dolžine besede. Skupne značilnosti valižanskih in alban-
skih otrok gre pripisati transparentnosti pisav obeh jezikov, medtem ko je
nižja stopnja ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami pri angleških
otrocih razlog za počasnejši in težavnejši razvoj glasovne strategije branja
in pisanja.
Primerjalnim medkulturnim raziskavam osnovne pismenosti pogos-
to očitajo, da so neizenačene glede postavk merjenja (items). S tega vidi-
ka je idealna primerjava sorodnih jezikov, npr. angleščine in nemščine, saj
imata jezika podobno glasovno in pravopisno strukturo, besede s podob-
no pravopisno reprezentacijo imajo tudi podoben pomen.2 V raziskavi U.
Frith, H. Wimmerja in K. Landerl (1998) so nemško govoreči otroci ob kon-
cu prvega leta organiziranega učenja branja in pisanja dosegali skoraj sto-
odstoten rezultat branja izmišljenih besed, nasprotno pa so angleško govo-
reči otroci ob koncu prvega leta začetnega opismenjevanja dosegali veliko
slabše rezultate. Rezultati nemško govorečih otrok ob koncu prvega leta
opismenjevanja so bili z rezultati angleško govorečih otrok primerljivi šele
ob koncu tretjega leta učenja branja in pisanja. S tem je bil vpliv pisave na
razvoj osnovne pismenosti v jezikih z različno stopnjo transparentnosti pi-
save nedvoumno potrjen.
Najobsežnejša mednarodna študija razvoja osnovne pismenosti
(European Concerted Action on Learning Disorders as a Barrier to Human
Development; Seymour, Aro in Erskine 2003) je zajela otroke 14 evropskih
držav v prvem letu začetnega opismenjevanja. Čeprav metod opismenje-
vanja v v raziskavo zajetih državah ni bilo mogoče izenačiti, so raziskoval-
ci izbrali šole, ki so ponujale tudi program glasovnega zavedanja oziroma
učenja branja in pisanja na ravni grafemov/glasov. Rezultati raziskave (ta-
2 Ziegler idr. (2001) kot primer navajajo besede ball, park in hand, ki imajo v obeh je-
zikih enak zapis, z vidika ujemanja glasov in pisnih ustreznic v teh besedah pa je raz-
lika med jezikoma velika. Črka A se v nemščini v vseh treh besedah izgovarja enako,
/a/, medtem ko se v angleščini izgovarja v vsaki besedi drugače: /ɔ/, /a/ in /ᴂ/.
428
