Page 51 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
razvoj začetnih bralnih strategij enojezičnih in večjezičnih bralcev
različne strategije glasovnega rekodiranja. B. Oney in S. R. Goldman (1984)
sta menili, da se zaradi različne transparentnosti turščine in angleščine pri
turških otrocih dekodiranje na ravni grafem/glas hitreje razvije, ker se ta-
koj izkaže kot učinkovita strategija dostopa do pomena, medtem ko se an-
gleški otroci zaradi relativne nezanesljivosti povezav med glasovi in pisni-
mi ustreznicami pri dekodiranju opirajo tudi na druge strategije, morda na
strategijo sklepanja iz sobesedila.
Do podobnih ugotovitev so prišli N. Genard in sodelavci (2005), ki so
preučevali sposobnost branja in pisanja črk, besed in izmišljenih besed pri
šestletnih špansko, portugalsko in francosko govorečih otrocih. Ker poleg
strukture jezika na razvoj osnovne pismenosti bistveno vpliva tudi metoda
začetnega opismenjevanja v šoli, so za namene raziskave izbrali oddelke, v
katerih so se učenci opismenjevali po analitični metodi, za katero velja, da
poudarja razvoj metaglasovnih spretnosti procesiranja jezika v začetnem
obdobju opismenjevanja. Dejstvo, da so bili francosko govoreči otroci sko-
raj na vseh testih najslabši, potrjuje izsledke predhodnih primerjalnih med-
kulturnih raziskav, iz katerih izhaja, da je razvoj osnovne pismenosti otrok,
ki se opismenjujejo v pisavi z nižjo stopnjo ujemanja med glasovi in pisni-
mi ustreznicami, počasnejši kot pri njihovih vrstnikih, ki se opismenjuje-
jo v pisavah z višjo stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami.
H. Juul in B. Sigurdsson (2005) celo trdita, da otroci, ki se opisme-
njujejo v manj transparentnih pisavah, zaostajajo za svojimi vrstniki, ki se
opismenjujejo v pisavah z višjo stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi
ustreznicami, tudi pri obvladovanju asociativnih zvez med glasovi in pisni-
mi ustreznicami z najvišjo stopnjo ujemanja. V njuni raziskavi, ki je zajela
dansko in islandsko govoreče otroke v tretjem in četrtem letu učenja bra-
nja in pisanja, se je namreč pokazalo, da so danski otroci za svojim islan-
dskimi vrstniki (pri čemer je danska pisava veliko manj transparentna kot
islandska) zaostajali tudi pri zapisovanju soglasniških sklopov na začetku
besede, in to kljub dejstvu, da je pri le-teh ujemanje med glasovi in pisnimi
ustreznicami v obeh jezikih popolno.
Da je stopnja transparentnosti pisave izjemno pomemben dejavnik za-
četnega opismenjevanja, kažejo tudi raziskave med otroki, ki izhajajo iz ize-
načenih socialnih okolij in so izenačeni glede splošnih kognitivnih sposob-
nosti. V raziskavi N. C. Ellis in A. M. Hooper (2001), ki sta preučevala vpliv
pisave na razvoj osnovne pismenosti enojezičnih angleških in dvojezičnih
valižansko-angleških otrok, ki so bili izenačeni glede učenja branja in pisa-
nja v šoli, socioekonomskega statusa, geografskega okolja in matematičnih
427
različne strategije glasovnega rekodiranja. B. Oney in S. R. Goldman (1984)
sta menili, da se zaradi različne transparentnosti turščine in angleščine pri
turških otrocih dekodiranje na ravni grafem/glas hitreje razvije, ker se ta-
koj izkaže kot učinkovita strategija dostopa do pomena, medtem ko se an-
gleški otroci zaradi relativne nezanesljivosti povezav med glasovi in pisni-
mi ustreznicami pri dekodiranju opirajo tudi na druge strategije, morda na
strategijo sklepanja iz sobesedila.
Do podobnih ugotovitev so prišli N. Genard in sodelavci (2005), ki so
preučevali sposobnost branja in pisanja črk, besed in izmišljenih besed pri
šestletnih špansko, portugalsko in francosko govorečih otrocih. Ker poleg
strukture jezika na razvoj osnovne pismenosti bistveno vpliva tudi metoda
začetnega opismenjevanja v šoli, so za namene raziskave izbrali oddelke, v
katerih so se učenci opismenjevali po analitični metodi, za katero velja, da
poudarja razvoj metaglasovnih spretnosti procesiranja jezika v začetnem
obdobju opismenjevanja. Dejstvo, da so bili francosko govoreči otroci sko-
raj na vseh testih najslabši, potrjuje izsledke predhodnih primerjalnih med-
kulturnih raziskav, iz katerih izhaja, da je razvoj osnovne pismenosti otrok,
ki se opismenjujejo v pisavi z nižjo stopnjo ujemanja med glasovi in pisni-
mi ustreznicami, počasnejši kot pri njihovih vrstnikih, ki se opismenjuje-
jo v pisavah z višjo stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami.
H. Juul in B. Sigurdsson (2005) celo trdita, da otroci, ki se opisme-
njujejo v manj transparentnih pisavah, zaostajajo za svojimi vrstniki, ki se
opismenjujejo v pisavah z višjo stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi
ustreznicami, tudi pri obvladovanju asociativnih zvez med glasovi in pisni-
mi ustreznicami z najvišjo stopnjo ujemanja. V njuni raziskavi, ki je zajela
dansko in islandsko govoreče otroke v tretjem in četrtem letu učenja bra-
nja in pisanja, se je namreč pokazalo, da so danski otroci za svojim islan-
dskimi vrstniki (pri čemer je danska pisava veliko manj transparentna kot
islandska) zaostajali tudi pri zapisovanju soglasniških sklopov na začetku
besede, in to kljub dejstvu, da je pri le-teh ujemanje med glasovi in pisnimi
ustreznicami v obeh jezikih popolno.
Da je stopnja transparentnosti pisave izjemno pomemben dejavnik za-
četnega opismenjevanja, kažejo tudi raziskave med otroki, ki izhajajo iz ize-
načenih socialnih okolij in so izenačeni glede splošnih kognitivnih sposob-
nosti. V raziskavi N. C. Ellis in A. M. Hooper (2001), ki sta preučevala vpliv
pisave na razvoj osnovne pismenosti enojezičnih angleških in dvojezičnih
valižansko-angleških otrok, ki so bili izenačeni glede učenja branja in pisa-
nja v šoli, socioekonomskega statusa, geografskega okolja in matematičnih
427
