Page 53 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
razvoj začetnih bralnih strategij enojezičnih in večjezičnih bralcev
bela 1) kažejo, da so otroci v večini evropskih držav razvili abecedno branje
na ravni besede že pred koncem prvega leta učenja branja in pisanja.
Tabela 1. Podatki (% pravilnih odgovorov) branja pogosto rabljenih besed in izmišljenih
besed med prvošolci 14 evropskih držav (Seymour, Aro in Erskine 2003)
Jezik Pogosto rabljene besede Izmišljene besede
Grščina 98 92
Finščina 98 95
Nemščina (Nemčija) 98 94
Nemščina (Avstrija) 97 92
Italijanščina 95 89
Španščina 95 89
Švedščina 95 88
Nizozemščina 95 82
Islandščina 94 86
Norveščina 92 91
Francoščina 79 85
Portugalščina 73 77
Danščina 71 54
Angleščina (Škotska) 34 29
Izjeme so bili francoski, portugalski, danski in predvsem škotski ot-
roci, ki so bistveno odstopali od ostalih v raziskavo zajetih skupin. Avtorji
raziskave opozarjajo, da razlog za tako nesorazmerje ni starost otroka, šte-
vilo let učenja ali prepoznavanje črk, temveč temeljne medjezikovne razli-
ke v zlogovni kompleksnosti in transparentnosti pisav v raziskavo zajetih
jezikov. Francoski, portugalski, danski in škotski otroci, ki so bili delež-
ni učenja glasovnega branja, kljub temu niso napredovali toliko kot njiho-
vi vrstniki v ostalih državah, kar najbrž lahko pripišemo dejstvu, da niso
dobivali stalne pozitivne povratne informacije, ko so to strategijo preizku-
šali v praksi. Uspešnost v raziskavo zajetih otrok pri glasovnem rekodira-
nju je sorazmerna s stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami.
Tako je začetno opismenjevanje v angleščini več kot dvakrat počasnejše kot
v transparentnih pisavah.
V raziskavo skupnega evropskega ukrepa slovenski otroci niso bili za-
jeti. Ob značilnostih pisave slovenskega jezika, pri čemer moramo omeni-
ti predvsem (i) visoko stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi ustrezni-
cami, (ii) dejstvo, da je slovenska pisava posebna oblika latinice, gajica, v
kateri posameznemu glasu odgovarja ena črka (in ne črkovni sklop), ter (iii)
429
bela 1) kažejo, da so otroci v večini evropskih držav razvili abecedno branje
na ravni besede že pred koncem prvega leta učenja branja in pisanja.
Tabela 1. Podatki (% pravilnih odgovorov) branja pogosto rabljenih besed in izmišljenih
besed med prvošolci 14 evropskih držav (Seymour, Aro in Erskine 2003)
Jezik Pogosto rabljene besede Izmišljene besede
Grščina 98 92
Finščina 98 95
Nemščina (Nemčija) 98 94
Nemščina (Avstrija) 97 92
Italijanščina 95 89
Španščina 95 89
Švedščina 95 88
Nizozemščina 95 82
Islandščina 94 86
Norveščina 92 91
Francoščina 79 85
Portugalščina 73 77
Danščina 71 54
Angleščina (Škotska) 34 29
Izjeme so bili francoski, portugalski, danski in predvsem škotski ot-
roci, ki so bistveno odstopali od ostalih v raziskavo zajetih skupin. Avtorji
raziskave opozarjajo, da razlog za tako nesorazmerje ni starost otroka, šte-
vilo let učenja ali prepoznavanje črk, temveč temeljne medjezikovne razli-
ke v zlogovni kompleksnosti in transparentnosti pisav v raziskavo zajetih
jezikov. Francoski, portugalski, danski in škotski otroci, ki so bili delež-
ni učenja glasovnega branja, kljub temu niso napredovali toliko kot njiho-
vi vrstniki v ostalih državah, kar najbrž lahko pripišemo dejstvu, da niso
dobivali stalne pozitivne povratne informacije, ko so to strategijo preizku-
šali v praksi. Uspešnost v raziskavo zajetih otrok pri glasovnem rekodira-
nju je sorazmerna s stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi ustreznicami.
Tako je začetno opismenjevanje v angleščini več kot dvakrat počasnejše kot
v transparentnih pisavah.
V raziskavo skupnega evropskega ukrepa slovenski otroci niso bili za-
jeti. Ob značilnostih pisave slovenskega jezika, pri čemer moramo omeni-
ti predvsem (i) visoko stopnjo ujemanja med glasovi in pisnimi ustrezni-
cami, (ii) dejstvo, da je slovenska pisava posebna oblika latinice, gajica, v
kateri posameznemu glasu odgovarja ena črka (in ne črkovni sklop), ter (iii)
429
