Page 541 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 541
povzetki
Primož Kuret
Gustav Mahler in opereta
Kot prvi dirigent Deželnega gledališča v Ljubljani je moral Mahler po-
leg oper dirigirati tudi operete. Te so celo zavzemale večji del repertoar-
ja. V kratkem času, ki ga je preživel v Ljubljani, je dirigiral kar 14 različnih
operet, med njimi po tri Johanna Straussa ml. in Offenbacha ter kar štiri
Suppéjeve. Ljubljanska kritika je zvesto spremljala dogajanje v gledališču
in je skoraj po vsaki predstavi izšlo vsaj kratko poročilo o izvedbi. Podob-
no kot so bili zadovoljni z izvedbami oper, so bili tudi z opereto. Zanimivo
je, da v kritikah (razen v eni) ni omenjeno delo kapelnika. Da je bil to res
Mahler, potrjuje zapis ob operi Vesele žene windsorske, kjer piše, da »isti ka
pelnik vodi opero in opereto«. Izjema je bila predstava operete Vesela vojna J.
Straussa, kjer je kritik ugotovil, da je bil orkester dober in se je pod Mahler-
jevim vodstvom »hrabro držal«. Ta predstava je imela posebno modno za-
nimivost: iz dvorane so jo prenašali po telefonu v gledališko direkcijo. Do-
živela pa je kar 11 ponovitev!
Ključne besede: Mahler, opereta, Ljubljana, Deželno gledališče, skladatelji
operet
Helmut Loos
Erich Wolfgang Korngold – med zabavno in resno glasbo
Kot čudežni otrok na področju kompozicije in učenec Alexandra Zemlin-
skega (1871–1942) se je Erich Wolfgang Korngold (1897–1957) najprej imel za
predstavnika moderne, njegova sonata za violino v G-duru, op. 6, je bila
leta 1919 izvedena v Schönbergovem Društvu za zasebne glasbene izved-
be. Njegova glasbena pot pa ga je nato povsem nepričakovano vodila do z
oskarjem nagrajenega filmskega skladatelja v Hollywoodu. Korngold ni ni-
koli opustil tonalitete in je pod vplivom svojega očeta, vplivnega glasbenega
kritika Juliusa Korngolda (1860–1945), postal odločen nasprotnik moder-
ne. Opereta je nekako pomenila prehod od predstavnika moderne k film-
skemu skladatelju, od resne k zabavni glasbi. V 20. letih se je Korngold in-
tenzivno posvetil opereti in to obdobje ustvarjanja, ki mu je namenjene le
malo pozornosti, je bilo odločilno in mu je, med drugim zaradi sodelova-
nja z Maxom Reinhardtom, utrlo pot v Ameriko. Prispevek poskuša osve-
tliti, kako se je skladatelj sam spopadel s to situacijo.
Ključne besede: Opereta, Julius Korngold, Johann Strauss, mortaliteta,
manjvredna umetnost
539
Primož Kuret
Gustav Mahler in opereta
Kot prvi dirigent Deželnega gledališča v Ljubljani je moral Mahler po-
leg oper dirigirati tudi operete. Te so celo zavzemale večji del repertoar-
ja. V kratkem času, ki ga je preživel v Ljubljani, je dirigiral kar 14 različnih
operet, med njimi po tri Johanna Straussa ml. in Offenbacha ter kar štiri
Suppéjeve. Ljubljanska kritika je zvesto spremljala dogajanje v gledališču
in je skoraj po vsaki predstavi izšlo vsaj kratko poročilo o izvedbi. Podob-
no kot so bili zadovoljni z izvedbami oper, so bili tudi z opereto. Zanimivo
je, da v kritikah (razen v eni) ni omenjeno delo kapelnika. Da je bil to res
Mahler, potrjuje zapis ob operi Vesele žene windsorske, kjer piše, da »isti ka
pelnik vodi opero in opereto«. Izjema je bila predstava operete Vesela vojna J.
Straussa, kjer je kritik ugotovil, da je bil orkester dober in se je pod Mahler-
jevim vodstvom »hrabro držal«. Ta predstava je imela posebno modno za-
nimivost: iz dvorane so jo prenašali po telefonu v gledališko direkcijo. Do-
živela pa je kar 11 ponovitev!
Ključne besede: Mahler, opereta, Ljubljana, Deželno gledališče, skladatelji
operet
Helmut Loos
Erich Wolfgang Korngold – med zabavno in resno glasbo
Kot čudežni otrok na področju kompozicije in učenec Alexandra Zemlin-
skega (1871–1942) se je Erich Wolfgang Korngold (1897–1957) najprej imel za
predstavnika moderne, njegova sonata za violino v G-duru, op. 6, je bila
leta 1919 izvedena v Schönbergovem Društvu za zasebne glasbene izved-
be. Njegova glasbena pot pa ga je nato povsem nepričakovano vodila do z
oskarjem nagrajenega filmskega skladatelja v Hollywoodu. Korngold ni ni-
koli opustil tonalitete in je pod vplivom svojega očeta, vplivnega glasbenega
kritika Juliusa Korngolda (1860–1945), postal odločen nasprotnik moder-
ne. Opereta je nekako pomenila prehod od predstavnika moderne k film-
skemu skladatelju, od resne k zabavni glasbi. V 20. letih se je Korngold in-
tenzivno posvetil opereti in to obdobje ustvarjanja, ki mu je namenjene le
malo pozornosti, je bilo odločilno in mu je, med drugim zaradi sodelova-
nja z Maxom Reinhardtom, utrlo pot v Ameriko. Prispevek poskuša osve-
tliti, kako se je skladatelj sam spopadel s to situacijo.
Ključne besede: Opereta, Julius Korngold, Johann Strauss, mortaliteta,
manjvredna umetnost
539
