Page 542 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 542
opereta med obema svetovnima vojnama
Tatjana Marković
Sporna zabava: polemike o opereti v Beogradu, Kraljevini
SHS/Jugoslaviji
Najbolj priljubljene oblike govornega gledališča z glasbenimi točkami, ki
so se uprizarjale pred in sočasno z opero, so bile znane pod različnimi ime-
ni, kot so gledališka igra z glasbo, opereta, vaudeville in varieté. Te oblike
so prispevale k ustanovitvi srbskega nacionalnega (glasbenega) gledališke-
ga repertoarja s prevodi in priredbami/nacionalizacijo (posrbe) francoskih,
nemških in madžarskih modelov, prenesenih iz avstro-ogrskega imperija.
Komunikativnost teh glasbenih odrskih del so zagotavljali jezik, tematika
ter ljudska (in ljudski podobna) ali urbana popularna glasba, pa tudi prepo-
znavna ikonografija (narodne noše).
Tradicija se je bogatila do leta 1914 ter nadaljevala v Kraljevini SHS/Kra-
ljevini Jugoslaviji med letoma 1918 in 1941. Za razliko od nekdanjih habs-
burških provinc (Slovenija, Hrvaška, Vojvodina), kjer je bila opereta globo-
ko ukoreninjena, je v repertoar Narodnega gledališča v Beogradu vstopila
leta 1882 s predstavo Vračara (Čarovnica) Davorina Jenka, ki velja za prvo
srbsko opereto.
Opereta, ki je vključevala tako izvirna dela (Offenbach, Suppé, Strauss) kot
nacionalizirane priredbe, je imela na odru beograjskega Narodnega gleda-
lišča, tj. beograjske opere (1920), v medvojnem obdobju obstransko vlogo.
Opereta ni bila le najbolj priljubljen del repertoarja, temveč je bila ključne-
ga pomena tudi za ekonomski vidik delovanja ustanove pred prvo svetovno
vojno, vendar pa so jo intelektualci ter številni literarni in gledališki kritiki,
skladatelji, pisci o glasbi in prvi profesionalni muzikologi ostro kritizirali
v svojih recenzijah v dnevnem tisku in periodiki ter v drugih publikacijah.
Prispevek bo obravnaval glavne diskurze o opereti in kulturni politiki Na-
rodnega gledališča (Narodno pozorište) v Beogradu, prestolnici Kraljevine
Jugoslavije, v kontekstu kontinuitete z obdobjem pred prvo svetovno vojno.
Ključne besede: opereta, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina
Jugoslavija, Srbija, pisci o glasbi, kulturni prenos
Daniel Molnár
288 metrov žameta, 16 parov čevljev, 12 rumenih cilindrov,
5 kadi ... – Uprizarjanje in kulturni vpliv produkcije Hallo,
Amerika! (1925) v Budimpeškem operetnem gledališču
Ameriški gledališki podjetnik Ben Blumenthal je leta 1922 ponovno odprl
nekdanji budimpeški Orfeum kot gledališče Operetta. Po treh letih ope-
540
Tatjana Marković
Sporna zabava: polemike o opereti v Beogradu, Kraljevini
SHS/Jugoslaviji
Najbolj priljubljene oblike govornega gledališča z glasbenimi točkami, ki
so se uprizarjale pred in sočasno z opero, so bile znane pod različnimi ime-
ni, kot so gledališka igra z glasbo, opereta, vaudeville in varieté. Te oblike
so prispevale k ustanovitvi srbskega nacionalnega (glasbenega) gledališke-
ga repertoarja s prevodi in priredbami/nacionalizacijo (posrbe) francoskih,
nemških in madžarskih modelov, prenesenih iz avstro-ogrskega imperija.
Komunikativnost teh glasbenih odrskih del so zagotavljali jezik, tematika
ter ljudska (in ljudski podobna) ali urbana popularna glasba, pa tudi prepo-
znavna ikonografija (narodne noše).
Tradicija se je bogatila do leta 1914 ter nadaljevala v Kraljevini SHS/Kra-
ljevini Jugoslaviji med letoma 1918 in 1941. Za razliko od nekdanjih habs-
burških provinc (Slovenija, Hrvaška, Vojvodina), kjer je bila opereta globo-
ko ukoreninjena, je v repertoar Narodnega gledališča v Beogradu vstopila
leta 1882 s predstavo Vračara (Čarovnica) Davorina Jenka, ki velja za prvo
srbsko opereto.
Opereta, ki je vključevala tako izvirna dela (Offenbach, Suppé, Strauss) kot
nacionalizirane priredbe, je imela na odru beograjskega Narodnega gleda-
lišča, tj. beograjske opere (1920), v medvojnem obdobju obstransko vlogo.
Opereta ni bila le najbolj priljubljen del repertoarja, temveč je bila ključne-
ga pomena tudi za ekonomski vidik delovanja ustanove pred prvo svetovno
vojno, vendar pa so jo intelektualci ter številni literarni in gledališki kritiki,
skladatelji, pisci o glasbi in prvi profesionalni muzikologi ostro kritizirali
v svojih recenzijah v dnevnem tisku in periodiki ter v drugih publikacijah.
Prispevek bo obravnaval glavne diskurze o opereti in kulturni politiki Na-
rodnega gledališča (Narodno pozorište) v Beogradu, prestolnici Kraljevine
Jugoslavije, v kontekstu kontinuitete z obdobjem pred prvo svetovno vojno.
Ključne besede: opereta, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina
Jugoslavija, Srbija, pisci o glasbi, kulturni prenos
Daniel Molnár
288 metrov žameta, 16 parov čevljev, 12 rumenih cilindrov,
5 kadi ... – Uprizarjanje in kulturni vpliv produkcije Hallo,
Amerika! (1925) v Budimpeškem operetnem gledališču
Ameriški gledališki podjetnik Ben Blumenthal je leta 1922 ponovno odprl
nekdanji budimpeški Orfeum kot gledališče Operetta. Po treh letih ope-
540
