Page 126 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 126
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
vori, ki poudarjajo premajhno angažiranost vodstva (npr. »Naše vod-
stvo, ki ima z njimi prvi stik, jim premalo pove oz. premalo poudari,
kaj je njihova dolžnost in njihovo delo. Vse preveč se prenaša na nas,
vzgojitelje, ki poleg otrok moramo učiti še mladino.«). Na drugi strani
pa so odgovori, ki pričajo o tem, da se mlade izjemno obremenjuje (npr.
»Odvisno od ravnatelja. Ponekod prekomerno obremenjujejo z uteme-
ljitvijo, saj so še mladi, manjkajo ure za tretji steber, ali pa z izgovorom,
da drugega nimajo. Prav tako se dogaja, da imajo mlajši delavci – speci-
alni pedagogi – odrejen delovni čas na šoli enako kot svetovalni delavci,
čeprav tega dela ne opravljajo, le poučujejo . . .«).
– S projektom Moja prva zaposlitev. V tem vsebinskem sklopu je izposta-
vljen projekt Moja prva zaposlitev, vendar anketiranci opozarjajo na ad-
ministrativne težave pri tem projektu (npr.: »Le kakšni projekti jim še
omogočajo postopen prehod, je pa potrebno pisati toliko poročil, da
se človek vpraša, če poleg vsega dela zmore še to.«).
– Drugo. V vsebinskem sklopu drugo je moč zaslediti zelo heterogene od-
govore, ki se jih ne da enoznačno postaviti na skupni imenovalec. V od-
govorih pa vendarle lahko zasledimo nekaj skupinskih sklopov, in sicer:
(a) odgovori, ki so povezani s pomanjkanjem informacij o uvajanju (npr.
»Premalo informacij«), (b) odgovori, ki kažejo na razlike med teorijo in
prakso (npr. »Že samo izobraževanje je daleč stran od realnega stanja v
službi«), in (c) odgovori, ki so vezani na kompetence mladih strokovnih
delavcev (npr. »Velika večina sploh ne pozna bistva svojega dela v vrtcu
[. . .]. Rabijo kar precej časa, da se uvedejo [. . .]. Velikokrat pa rečejo, da
to pa že ni takšno delo, kot so mislile.«).
Utemeljitve odgovorov na analizirano vprašanje o ustreznosti uvajanja
mlajših strokovnih delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj vodijo
do naslednjih spoznanj:
– Najpogostejša oblika uvajanja mlajših strokovnih delavcev poteka s po-
močjo pripravništva, kjer pa je pogosto izpostavljena problematika do-
stopnosti le-tega in neustreznega upoštevanja mentorstva.
– Po mnenju anketiranih se mlajše strokovne delavce prepogosto uvaja z
neposrednim vključevanjem v pedagoški proces, brez posebnega vna-
prejšnjega (ne)formalnega uvajanja.
– Problem uvajanja mlajših strokovnih delavcev je povezan tudi s po-
manjkanjem neposrednih pedagoških izkušenj, ki izhajajo iz pomanj-
kljivega obsega pedagoške prakse v okviru formalnega izobraževanja.
124
vori, ki poudarjajo premajhno angažiranost vodstva (npr. »Naše vod-
stvo, ki ima z njimi prvi stik, jim premalo pove oz. premalo poudari,
kaj je njihova dolžnost in njihovo delo. Vse preveč se prenaša na nas,
vzgojitelje, ki poleg otrok moramo učiti še mladino.«). Na drugi strani
pa so odgovori, ki pričajo o tem, da se mlade izjemno obremenjuje (npr.
»Odvisno od ravnatelja. Ponekod prekomerno obremenjujejo z uteme-
ljitvijo, saj so še mladi, manjkajo ure za tretji steber, ali pa z izgovorom,
da drugega nimajo. Prav tako se dogaja, da imajo mlajši delavci – speci-
alni pedagogi – odrejen delovni čas na šoli enako kot svetovalni delavci,
čeprav tega dela ne opravljajo, le poučujejo . . .«).
– S projektom Moja prva zaposlitev. V tem vsebinskem sklopu je izposta-
vljen projekt Moja prva zaposlitev, vendar anketiranci opozarjajo na ad-
ministrativne težave pri tem projektu (npr.: »Le kakšni projekti jim še
omogočajo postopen prehod, je pa potrebno pisati toliko poročil, da
se človek vpraša, če poleg vsega dela zmore še to.«).
– Drugo. V vsebinskem sklopu drugo je moč zaslediti zelo heterogene od-
govore, ki se jih ne da enoznačno postaviti na skupni imenovalec. V od-
govorih pa vendarle lahko zasledimo nekaj skupinskih sklopov, in sicer:
(a) odgovori, ki so povezani s pomanjkanjem informacij o uvajanju (npr.
»Premalo informacij«), (b) odgovori, ki kažejo na razlike med teorijo in
prakso (npr. »Že samo izobraževanje je daleč stran od realnega stanja v
službi«), in (c) odgovori, ki so vezani na kompetence mladih strokovnih
delavcev (npr. »Velika večina sploh ne pozna bistva svojega dela v vrtcu
[. . .]. Rabijo kar precej časa, da se uvedejo [. . .]. Velikokrat pa rečejo, da
to pa že ni takšno delo, kot so mislile.«).
Utemeljitve odgovorov na analizirano vprašanje o ustreznosti uvajanja
mlajših strokovnih delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj vodijo
do naslednjih spoznanj:
– Najpogostejša oblika uvajanja mlajših strokovnih delavcev poteka s po-
močjo pripravništva, kjer pa je pogosto izpostavljena problematika do-
stopnosti le-tega in neustreznega upoštevanja mentorstva.
– Po mnenju anketiranih se mlajše strokovne delavce prepogosto uvaja z
neposrednim vključevanjem v pedagoški proces, brez posebnega vna-
prejšnjega (ne)formalnega uvajanja.
– Problem uvajanja mlajših strokovnih delavcev je povezan tudi s po-
manjkanjem neposrednih pedagoških izkušenj, ki izhajajo iz pomanj-
kljivega obsega pedagoške prakse v okviru formalnega izobraževanja.
124
