Page 128 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 128
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
jih odgovorih izpostavljajo, da je potrebno sistem prenoviti, in sicer na
način, kot je obstajal v predhodnih obdobjih. To bi moralo temeljiti na
finančni podpori s stani države in razbremenitvi starejših mentorjev.
Sočasno pa je moč pri anketiranih zaznati željo po podaljšanju obdobja
pripravništva, vendar si pri tem niso enotni. Želijo si od enega do treh
let pripravništva. Prav tako pa je bilo v določenih primerih moč zaznati
željo po selekcioniranju mentorjev, ker vsi niso ustrezni, kljub dolgole-
tnim delovnim izkušnjam.
– Zmanjšana delovna obveznost. Pri tem vsebinskem sklopu je moč za-
znati prevlado odgovorov, ki govorijo o zmanjšanju učne obveznosti
starejših strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pogosto se po-
javlja sočasna intenca po zapolnitvi manjkajoče delovne obremenitve
z mentoriranjem. Tipičen tovrstni odgovor je bil »Manjše obremenitve
učiteljev in prenašanje izkušenj na mlajše učitelje«. V večini primerov
so bili anketirani enotni, da bi bilo smiselno zmanjšanje obveznosti do
dveh ur na teden, vendar pa so se razlikovali glede starostnega obdobja
za zmanjševanje obveznosti, in sicer ta sega od 50. do 65. leta starosti.
– Delo v tandemu. Občasno se je že pri prejšnjem vsebinskem sklopu od-
ražala želja anketiranih po prenašanju izkušenj starejše generacije na
mlajšo. Pri tem vsebinskem sklopu pa je prevladovala želja po soča-
snem neposrednem pedagoškem delu starejšega in mlajšega strokov-
nega delavca (»Starejši pred upokojitvijo skupaj z mladimi v oddelku«).
Ob tovrstnih odgovorih je bilo moč zaznati tudi željo anketiranih po
večjem aktivnem sodelovanju in timskem delu.
– Izboljšanje sodelovanja med zaposlenimi. Anketirani v tem vsebinskem
sklopu opozarjajo na potrebo po aktivnem sodelovanju vseh zaposle-
nih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Predvsem poudarjajo potrebo
po uvedbi več neformalnih srečanj in izboljšanju komunikacije med
zaposlenimi. Nekateri možnost za uresničevanje navedenega vidijo v
okviru aktivov.
– Zaposlovanje kadrov. Pri vsebinskem sklopu zaposlovanje kadrov je moč
zaznati željo po sočasnem delu starejših in mlajših strokovnih delavcev,
npr. »Morda bi eno leto pred upokojitvijo starejši delavec uvajal mlaj-
šega – bi skupaj opravljala delo. Lažje bi bilo za oba.« Slednje pa vodi
v dve skupini odgovorov. Na eni strani je moč zaznati željo po doda-
tnem zaposlovanju mlajših strokovnih delavcev (npr. »Več zaposlitev
mladih«) in na drugi željo po hitrejšem upokojevanju starejših (npr. »Z
zgodnejšo upokojitvijo starejših«).
– Spremenjena pedagoška praksa. Anketirani opozarjajo, da bi bilo po-
126
jih odgovorih izpostavljajo, da je potrebno sistem prenoviti, in sicer na
način, kot je obstajal v predhodnih obdobjih. To bi moralo temeljiti na
finančni podpori s stani države in razbremenitvi starejših mentorjev.
Sočasno pa je moč pri anketiranih zaznati željo po podaljšanju obdobja
pripravništva, vendar si pri tem niso enotni. Želijo si od enega do treh
let pripravništva. Prav tako pa je bilo v določenih primerih moč zaznati
željo po selekcioniranju mentorjev, ker vsi niso ustrezni, kljub dolgole-
tnim delovnim izkušnjam.
– Zmanjšana delovna obveznost. Pri tem vsebinskem sklopu je moč za-
znati prevlado odgovorov, ki govorijo o zmanjšanju učne obveznosti
starejših strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pogosto se po-
javlja sočasna intenca po zapolnitvi manjkajoče delovne obremenitve
z mentoriranjem. Tipičen tovrstni odgovor je bil »Manjše obremenitve
učiteljev in prenašanje izkušenj na mlajše učitelje«. V večini primerov
so bili anketirani enotni, da bi bilo smiselno zmanjšanje obveznosti do
dveh ur na teden, vendar pa so se razlikovali glede starostnega obdobja
za zmanjševanje obveznosti, in sicer ta sega od 50. do 65. leta starosti.
– Delo v tandemu. Občasno se je že pri prejšnjem vsebinskem sklopu od-
ražala želja anketiranih po prenašanju izkušenj starejše generacije na
mlajšo. Pri tem vsebinskem sklopu pa je prevladovala želja po soča-
snem neposrednem pedagoškem delu starejšega in mlajšega strokov-
nega delavca (»Starejši pred upokojitvijo skupaj z mladimi v oddelku«).
Ob tovrstnih odgovorih je bilo moč zaznati tudi željo anketiranih po
večjem aktivnem sodelovanju in timskem delu.
– Izboljšanje sodelovanja med zaposlenimi. Anketirani v tem vsebinskem
sklopu opozarjajo na potrebo po aktivnem sodelovanju vseh zaposle-
nih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Predvsem poudarjajo potrebo
po uvedbi več neformalnih srečanj in izboljšanju komunikacije med
zaposlenimi. Nekateri možnost za uresničevanje navedenega vidijo v
okviru aktivov.
– Zaposlovanje kadrov. Pri vsebinskem sklopu zaposlovanje kadrov je moč
zaznati željo po sočasnem delu starejših in mlajših strokovnih delavcev,
npr. »Morda bi eno leto pred upokojitvijo starejši delavec uvajal mlaj-
šega – bi skupaj opravljala delo. Lažje bi bilo za oba.« Slednje pa vodi
v dve skupini odgovorov. Na eni strani je moč zaznati željo po doda-
tnem zaposlovanju mlajših strokovnih delavcev (npr. »Več zaposlitev
mladih«) in na drugi željo po hitrejšem upokojevanju starejših (npr. »Z
zgodnejšo upokojitvijo starejših«).
– Spremenjena pedagoška praksa. Anketirani opozarjajo, da bi bilo po-
126
