Page 129 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 129
Analiza odgovorov strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju o kariernem razvoju
trebno pedagoško prakso v času formalnega izobraževanja ustrezno
preoblikovati, saj je je premalo. V tem smislu je naveden naslednji ob-
sežen odgovor: »Mladi naj vstopajo kot učna pomoč pri pouku že v času
študija. Poskusno naj izvedejo sklop ur in obvezno zaključno prakso na
najbližji šoli. Sistem asistenta pod mentorstvom starejšega kolega za
vsaj pol leta.« Sočasno pa bi bilo potrebno okrepiti sistem hospitacij.
– Spremenjena narava dela. Anketirani, katerih odgovori sodijo v ta vse-
binski sklop, izražajo potrebo po zmanjšanju birokratizacije pri vzgoj-
no-izobraževalnem procesu (npr. »Manj ur za ›neumnosti‹, kot so do-
kumentacija, takšna ali drugačna. Več časa boš torej imel, da se lahko
usedeš in podaš informacije mlajšemu sodelavcu.«), zmanjšanju vklju-
čevanja v različne projekte (npr. »Manj projektov, manj papirologije . . .«)
in zniževanju normativov (npr. »Manjši normativ otrok v skupini«).
– Izboljšan sistem izobraževanja. V tem sklopu odgovorov smo lahko za-
sledili, da bi bilo moč izboljšati aktivno staranje s pomočjo različnih
delavnic na temo osebnostne rasti (npr. »Seminarji za osebno rast«) in
medsebojnega izobraževanja (npr. »V nekakšnem sistemu medseboj-
nega izobraževanja med učitelji različnih generacij; izkušnje starejših
in nove ideje mlajših so optimalna kombinacija«).
– Drugo. V heterogenem vsebinskem sklopu drugo je bilo moč zaznati
odgovore, ki so se navezovali na izboljšane delovne pogoje, željo po
večji prijaznosti države in po tem, da bi bile rešitve te problematike
predmet delodajalcev oz. ministrstva.
Zadnje odprto vprašanje, o možnostih izboljšanja aktivnega staranja stro-
kovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s sočasnim uvajanjem mladih v pe-
dagoške poklice, zaključujemo z naslednjimi ugotovitvami:
– Anketirani menijo, da bi bilo potrebo sistemsko nadgraditi pripravni-
štvo in mentorstvo, predvsem z vidikov finančne podpore s strani dr-
žave, večje dostopnosti dela mladim strokovnim delavcev in razbreme-
nitve starejših mentorjev.
– Kljub normativnem zmanjšanju pedagoške obveznosti anketirani me-
nijo, da bi bilo potrebno dodatno razbremeniti starejše strokovne de-
lavce, in sicer z zmanjšano delovno obveznostjo in prilagojeno vsebino
delovnih nalog (npr. manj birokracije in projektov, nižji normativi).
– Anketirani predlagajo, da bi bilo potrebno okrepiti neposredno sodelo-
vanje starejših in mlajših strokovnih delavcev, in sicer v obliki timskega
dela (sodelovalnega poučevanja) v pedagoškem procesu.
127
trebno pedagoško prakso v času formalnega izobraževanja ustrezno
preoblikovati, saj je je premalo. V tem smislu je naveden naslednji ob-
sežen odgovor: »Mladi naj vstopajo kot učna pomoč pri pouku že v času
študija. Poskusno naj izvedejo sklop ur in obvezno zaključno prakso na
najbližji šoli. Sistem asistenta pod mentorstvom starejšega kolega za
vsaj pol leta.« Sočasno pa bi bilo potrebno okrepiti sistem hospitacij.
– Spremenjena narava dela. Anketirani, katerih odgovori sodijo v ta vse-
binski sklop, izražajo potrebo po zmanjšanju birokratizacije pri vzgoj-
no-izobraževalnem procesu (npr. »Manj ur za ›neumnosti‹, kot so do-
kumentacija, takšna ali drugačna. Več časa boš torej imel, da se lahko
usedeš in podaš informacije mlajšemu sodelavcu.«), zmanjšanju vklju-
čevanja v različne projekte (npr. »Manj projektov, manj papirologije . . .«)
in zniževanju normativov (npr. »Manjši normativ otrok v skupini«).
– Izboljšan sistem izobraževanja. V tem sklopu odgovorov smo lahko za-
sledili, da bi bilo moč izboljšati aktivno staranje s pomočjo različnih
delavnic na temo osebnostne rasti (npr. »Seminarji za osebno rast«) in
medsebojnega izobraževanja (npr. »V nekakšnem sistemu medseboj-
nega izobraževanja med učitelji različnih generacij; izkušnje starejših
in nove ideje mlajših so optimalna kombinacija«).
– Drugo. V heterogenem vsebinskem sklopu drugo je bilo moč zaznati
odgovore, ki so se navezovali na izboljšane delovne pogoje, željo po
večji prijaznosti države in po tem, da bi bile rešitve te problematike
predmet delodajalcev oz. ministrstva.
Zadnje odprto vprašanje, o možnostih izboljšanja aktivnega staranja stro-
kovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s sočasnim uvajanjem mladih v pe-
dagoške poklice, zaključujemo z naslednjimi ugotovitvami:
– Anketirani menijo, da bi bilo potrebo sistemsko nadgraditi pripravni-
štvo in mentorstvo, predvsem z vidikov finančne podpore s strani dr-
žave, večje dostopnosti dela mladim strokovnim delavcev in razbreme-
nitve starejših mentorjev.
– Kljub normativnem zmanjšanju pedagoške obveznosti anketirani me-
nijo, da bi bilo potrebno dodatno razbremeniti starejše strokovne de-
lavce, in sicer z zmanjšano delovno obveznostjo in prilagojeno vsebino
delovnih nalog (npr. manj birokracije in projektov, nižji normativi).
– Anketirani predlagajo, da bi bilo potrebno okrepiti neposredno sodelo-
vanje starejših in mlajših strokovnih delavcev, in sicer v obliki timskega
dela (sodelovalnega poučevanja) v pedagoškem procesu.
127
