Page 124 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 124
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
vljajo neustrezno urejenost pripravništva in mentorstva v vzgojno-
izobraževalnem sistemu. Najpogosteje se izpostavlja mnenje, da je
prisotno v premajhni meri (npr. »Ni več pripravništva, ko bi celo leto
spremljali mentorja pri delu«, »Pripravništva skoraj ni več. Na fakulteti
se naučimo zelo malo o birokraciji.«). Glede na to navajajo, da bi mo-
ralo biti vpeljano obvezno pripravništvo (npr. »Menim, da bi moralo biti
uvedeno obvezno pripravništvo«). Hkrati pa opozarjajo, da se mentor-
stvo izvaja le na papirju (npr. »Spet je odvisno, kdaj, kdo in kako – od
naključja; pripravništvo in mentoriranje je včasih zgolj na papirju (jaz
sem bila prvo leto vržena v razredništvo 1. razreda, brez vodenja, bolj z
dirigiranjem, kako in kaj s strani ›mentorice‹, ki to uradno sploh ni bila
– uradna mentorica je bila učiteljica pred upokojitvijo (4 mesece) in je
zaradi njenega dela v PB praktično skoraj nisem videvala). Vse je zelo
naključno. Če si pa celo leto pripravnik pri nekom v razredu, kar je sicer
zelo redko, pa te največkrat izkoristijo za PB, nadomeščanja, spremstva
in pravega uvida v delo sploh nimaš, ker te preveč trgajo ›ven‹.«).
– S pomočjo sodelavcev. Analiza odgovorov v tem sklopu kaže na po-
manjkanje sodelovanja med starejšimi in mlajšimi sodelavci, ki je po-
gosto posledica preobremenjenosti zaposlenih (npr. »Zaradi preobre-
menjenosti vseh zaposlenih so postavljeni v razred in se znajdejo, kot
vedo in znajo«) in odnosa starejših do mlajših (npr. »Starejši jim ves čas
dajejo občutek, da samo oni delajo prav«). Ob tem anketirani opozar-
jajo na pomanjkanje sistematičnega sodelovanja z mladimi v vzgojno-
izobraževalnih zavodih, saj je uspeh sodelovanja prvenstveno odvisen
od samoiniciativnosti mladih (npr. »Vse je odvisno od posameznika,
koliko se znajde in v kolikšni meri zna prositi druge za pomoč (če so
mu sploh pripravljeni/zmožni pomagati)«). Kot predlog izpostavljajo
potrebo po tesnejšem sodelovanju, in sicer v obliki mentorstva (npr.
»Mlajši strokovni delavci v večini primerov niso dovolj dobro pripra-
vljeni na izzive novodobnega časa, v katerem živimo. Za določeno ob-
dobje bi nujno potrebovali dodatno strokovno pomoč ljudi z dolgole-
tnimi izkušnjami na njihovih področjih dela.«).
– Z delovnim procesom. V vsebinskem sklopu z delovnim procesom anke-
tirani svoj odgovor najpogosteje argumentirajo z neustrezno sistem-
sko rešitvijo pripravništva. Tega je premalo in mladi strokovni delavci so
pogosto neposredno vključeni v pedagoški proces (npr. »Veliko jih gre
kar direktno v razred, redki opravljajo pripravništvo v razredu. Primanj-
kuje jim znanja o: načrtovanju in izvedbi preverjanj, ocenjevanju zna-
nja, sestavi ocenjevanj, komunikaciji s starši, delu v strokovnih aktivih,
122
vljajo neustrezno urejenost pripravništva in mentorstva v vzgojno-
izobraževalnem sistemu. Najpogosteje se izpostavlja mnenje, da je
prisotno v premajhni meri (npr. »Ni več pripravništva, ko bi celo leto
spremljali mentorja pri delu«, »Pripravništva skoraj ni več. Na fakulteti
se naučimo zelo malo o birokraciji.«). Glede na to navajajo, da bi mo-
ralo biti vpeljano obvezno pripravništvo (npr. »Menim, da bi moralo biti
uvedeno obvezno pripravništvo«). Hkrati pa opozarjajo, da se mentor-
stvo izvaja le na papirju (npr. »Spet je odvisno, kdaj, kdo in kako – od
naključja; pripravništvo in mentoriranje je včasih zgolj na papirju (jaz
sem bila prvo leto vržena v razredništvo 1. razreda, brez vodenja, bolj z
dirigiranjem, kako in kaj s strani ›mentorice‹, ki to uradno sploh ni bila
– uradna mentorica je bila učiteljica pred upokojitvijo (4 mesece) in je
zaradi njenega dela v PB praktično skoraj nisem videvala). Vse je zelo
naključno. Če si pa celo leto pripravnik pri nekom v razredu, kar je sicer
zelo redko, pa te največkrat izkoristijo za PB, nadomeščanja, spremstva
in pravega uvida v delo sploh nimaš, ker te preveč trgajo ›ven‹.«).
– S pomočjo sodelavcev. Analiza odgovorov v tem sklopu kaže na po-
manjkanje sodelovanja med starejšimi in mlajšimi sodelavci, ki je po-
gosto posledica preobremenjenosti zaposlenih (npr. »Zaradi preobre-
menjenosti vseh zaposlenih so postavljeni v razred in se znajdejo, kot
vedo in znajo«) in odnosa starejših do mlajših (npr. »Starejši jim ves čas
dajejo občutek, da samo oni delajo prav«). Ob tem anketirani opozar-
jajo na pomanjkanje sistematičnega sodelovanja z mladimi v vzgojno-
izobraževalnih zavodih, saj je uspeh sodelovanja prvenstveno odvisen
od samoiniciativnosti mladih (npr. »Vse je odvisno od posameznika,
koliko se znajde in v kolikšni meri zna prositi druge za pomoč (če so
mu sploh pripravljeni/zmožni pomagati)«). Kot predlog izpostavljajo
potrebo po tesnejšem sodelovanju, in sicer v obliki mentorstva (npr.
»Mlajši strokovni delavci v večini primerov niso dovolj dobro pripra-
vljeni na izzive novodobnega časa, v katerem živimo. Za določeno ob-
dobje bi nujno potrebovali dodatno strokovno pomoč ljudi z dolgole-
tnimi izkušnjami na njihovih področjih dela.«).
– Z delovnim procesom. V vsebinskem sklopu z delovnim procesom anke-
tirani svoj odgovor najpogosteje argumentirajo z neustrezno sistem-
sko rešitvijo pripravništva. Tega je premalo in mladi strokovni delavci so
pogosto neposredno vključeni v pedagoški proces (npr. »Veliko jih gre
kar direktno v razred, redki opravljajo pripravništvo v razredu. Primanj-
kuje jim znanja o: načrtovanju in izvedbi preverjanj, ocenjevanju zna-
nja, sestavi ocenjevanj, komunikaciji s starši, delu v strokovnih aktivih,
122
