Page 37 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 37
janje mladih – bodočih strokovnih 4
delavcev na področju vzgoje
in izobraževanja
Začetek poklicnega udejstvovanja mladih na pedagoškem polju predstavlja
pomembno izhodišče z dolgoročnim vplivom na nadaljnji profesionalni ra-
zvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Za razvijanje kompleksnih
profesionalnih spretnosti sta nujni postopnost in ustrezna sistemsko urejena
povezava med začetnim uvajanjem oz. usposabljanjem ter nadaljnjimi fa-
zami profesionalnega razvoja/usposabljanja (Valenčič Zuljan, 2001).
Uvajanje mladih v poklic in kasneje poklicna profesionalizacija sta torej
vseživljenjski proces, ki se začenja s poklicnim usposabljanjem ter nadaljuje
skozi celotno poklicno pot posameznika. Gre za celovit proces rasti, kjer se
na več ravneh medsebojno prepletajo tri temeljne komponente: osebna, so-
cialna in poklicna. Številna interdisciplinarna znanja, veščine, pedagoške in
metakognitivne spretnosti, povezane z raziskovanjem, s samoevalvacijo, kri-
tično samorefleksijo, in pedagoško-psihološka orodja za uspešno poučeva-
nje mora/more pridobiti le v procesu nadgradnje stalnega strokovnega iz-
popolnjevanja in usposabljanja v koherentni povezavi z neposredno izkuš-
njo ter mentorstvom starejšega, zrelejšega in bolj izkušenega sodelavca.
V zadnjih dveh desetletjih se je v večini evropskih držav pedagoški po-
klic precej spremenil, predvsem v povezavi z opredeljevanjem pedagoških
in organizacijskih obveznosti. Aktualni šolski sistemi postavljajo v ospredje
pojem pedagoškega delavca (v nadaljevanju učitelja) kot socialno inteligen-
tnega, pedagoško-psihološko kompetentnega pedagoškega vodje. Veščine,
ki jih mora na svojem poklicnem področju obvladati, se torej ne dotikajo le
raziskovalnega in strokovnega področja, temveč tudi kompetenc, ki si jih pri-
dobi na področju medosebnih odnosov, vodenja in osebnostno pogojenih
veščin (Child, 2004; Day, 1999; Goodson, 2003; Persson, 2006; Phillips, 2002).
V skupnih evropskih načelih za učiteljeve kompetence in kvalifikacije (Euro-
pean Commission, b. l.) so opredeljena načela, ki jih je potrebno upoštevati
pri izdelavi nacionalnih strategij za izobraževanje učiteljev. V nadaljevanju
Komisija Evropskih skupnosti (2007) navaja, da dobro usposobljeni učitelji za
svoje delo potrebujejo znanje predmetnih področij oz. strok, ki jih poučujejo,
ter ustrezno pedagoško-psihološko znanje.
35
delavcev na področju vzgoje
in izobraževanja
Začetek poklicnega udejstvovanja mladih na pedagoškem polju predstavlja
pomembno izhodišče z dolgoročnim vplivom na nadaljnji profesionalni ra-
zvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Za razvijanje kompleksnih
profesionalnih spretnosti sta nujni postopnost in ustrezna sistemsko urejena
povezava med začetnim uvajanjem oz. usposabljanjem ter nadaljnjimi fa-
zami profesionalnega razvoja/usposabljanja (Valenčič Zuljan, 2001).
Uvajanje mladih v poklic in kasneje poklicna profesionalizacija sta torej
vseživljenjski proces, ki se začenja s poklicnim usposabljanjem ter nadaljuje
skozi celotno poklicno pot posameznika. Gre za celovit proces rasti, kjer se
na več ravneh medsebojno prepletajo tri temeljne komponente: osebna, so-
cialna in poklicna. Številna interdisciplinarna znanja, veščine, pedagoške in
metakognitivne spretnosti, povezane z raziskovanjem, s samoevalvacijo, kri-
tično samorefleksijo, in pedagoško-psihološka orodja za uspešno poučeva-
nje mora/more pridobiti le v procesu nadgradnje stalnega strokovnega iz-
popolnjevanja in usposabljanja v koherentni povezavi z neposredno izkuš-
njo ter mentorstvom starejšega, zrelejšega in bolj izkušenega sodelavca.
V zadnjih dveh desetletjih se je v večini evropskih držav pedagoški po-
klic precej spremenil, predvsem v povezavi z opredeljevanjem pedagoških
in organizacijskih obveznosti. Aktualni šolski sistemi postavljajo v ospredje
pojem pedagoškega delavca (v nadaljevanju učitelja) kot socialno inteligen-
tnega, pedagoško-psihološko kompetentnega pedagoškega vodje. Veščine,
ki jih mora na svojem poklicnem področju obvladati, se torej ne dotikajo le
raziskovalnega in strokovnega področja, temveč tudi kompetenc, ki si jih pri-
dobi na področju medosebnih odnosov, vodenja in osebnostno pogojenih
veščin (Child, 2004; Day, 1999; Goodson, 2003; Persson, 2006; Phillips, 2002).
V skupnih evropskih načelih za učiteljeve kompetence in kvalifikacije (Euro-
pean Commission, b. l.) so opredeljena načela, ki jih je potrebno upoštevati
pri izdelavi nacionalnih strategij za izobraževanje učiteljev. V nadaljevanju
Komisija Evropskih skupnosti (2007) navaja, da dobro usposobljeni učitelji za
svoje delo potrebujejo znanje predmetnih področij oz. strok, ki jih poučujejo,
ter ustrezno pedagoško-psihološko znanje.
35
