Page 36 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 36
meri dobre prakse aktivnega staranja v Evropski uniji
žavljanom v tem procesu. Ugotavljamo, da različni akterji v državah, sektor-
jih, upravah in institucijah zagotavljajo določene smernice aktivnega staranja
(Cedefop, 2011).
S staranjem delovne populacije postajajo zaposleni veliko bolj izkušeni in
posledično lahko povečajo tudi svoj intelektualni in delovni potencial, ak-
tivno prispevajo k razvoju organizacije, k pretoku znanja med generacijami
delavcev, kot posredniki v inovacijskih procesih in kot udeleženci v odloči-
tvah upravljanja.
Strategije starostnega upravljanja pozitivno vplivajo na posameznika in se
v izbranih državah EU uveljavljajo kot odličen prispevek k aktivnemu staranju
pedagoških in drugih delavcev v vzgoji in izobraževanju, saj se poveča zado-
voljstvo pri delu, zaposleni starejši dlje ostanejo na svojih delovnih mestih in
njihova samozavest raste.
Na ravni vzgojno-izobraževalne oz. druge institucije pa obstaja pomemb-
na povezava med cilji in usmerjevalnimi dejavnostmi, ki se kažejo kot dvig
inovativnih zmogljivosti zaradi boljšega sodelovanja med generacijami na
delovnem mestu ter razvoj novih (inovativnih) didaktično-metodičnih spo-
znanj in strategij dela.
Sodelovanje med organizacijami in šolami/univerzami pa pozitivno vpliva
na splošno ujemanje veščin, ki se poučujejo v šolah in na univerzah, s tistimi,
ki se zahtevajo na trgu dela (Cedefop, 2015).
34
žavljanom v tem procesu. Ugotavljamo, da različni akterji v državah, sektor-
jih, upravah in institucijah zagotavljajo določene smernice aktivnega staranja
(Cedefop, 2011).
S staranjem delovne populacije postajajo zaposleni veliko bolj izkušeni in
posledično lahko povečajo tudi svoj intelektualni in delovni potencial, ak-
tivno prispevajo k razvoju organizacije, k pretoku znanja med generacijami
delavcev, kot posredniki v inovacijskih procesih in kot udeleženci v odloči-
tvah upravljanja.
Strategije starostnega upravljanja pozitivno vplivajo na posameznika in se
v izbranih državah EU uveljavljajo kot odličen prispevek k aktivnemu staranju
pedagoških in drugih delavcev v vzgoji in izobraževanju, saj se poveča zado-
voljstvo pri delu, zaposleni starejši dlje ostanejo na svojih delovnih mestih in
njihova samozavest raste.
Na ravni vzgojno-izobraževalne oz. druge institucije pa obstaja pomemb-
na povezava med cilji in usmerjevalnimi dejavnostmi, ki se kažejo kot dvig
inovativnih zmogljivosti zaradi boljšega sodelovanja med generacijami na
delovnem mestu ter razvoj novih (inovativnih) didaktično-metodičnih spo-
znanj in strategij dela.
Sodelovanje med organizacijami in šolami/univerzami pa pozitivno vpliva
na splošno ujemanje veščin, ki se poučujejo v šolah in na univerzah, s tistimi,
ki se zahtevajo na trgu dela (Cedefop, 2015).
34
