Page 68 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 68
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
država brez dolgoročnega plana (2018) je pri tem navedeno, da v Sloveniji taki
dolgoročni načrti niso oblikovani.
Glede na večplastnost predstavljenega problema smo za pridobitev mne-
nja mladih in starejših oseb, ki so v različnih vlogah vpletene v pedagoške po-
klice, oblikovali dva vprašalnika. En vprašalnik je bil namenjen študentom UP
PEF, torej bodočemu pedagoškemu kadru. Od študentov smo želeli izvedeti
predvsem, kakšen odnos imajo do učiteljskega poklica, kateri so razlogi za
zanimanje zanj, kako izdelane imajo svoje karierne cilje in kakšno je njihovo
mnenje o postopnem uvajanju mladih v poklice. V okviru drugega vprašal-
nika smo ugotavljali predvsem, kakšen odnos imajo strokovni delavci v vzgoji
in izobraževanju do aktivnega staranja ter lastnega kariernega razvoja.
Analiza odgovorov študentov UP PEF o kariernem razvoju
V okviru študije nas je zanimal tudi pogled študentov – bodočih pedagoških
delavcev. Namen raziskave je bil predvsem v tem, da pridobimo tudi njihovo
mnenje in tega povežemo z ugotovitvami naše primerjalne študije na evrop-
ski ravni. Na podlagi nacionalne raziskave, opravljene s študenti na izbrani
fakulteti, smo si zastavili naslednje cilje raziskovanja:
– ugotoviti, ali se mnenje o lastnih kariernih ciljih med študenti razlikuje
glede na njihovo stopnjo študija;
– ugotoviti, kaj je želja večine študentov po zaključenem študiju;
– ugotoviti, kakšno je mnenje študentov o postopnem uvajanju mladih
v poklice;
– ugotoviti, ali se razlogi, ki vplivajo na odločanje za izbiro pedagoškega
poklica, razlikujejo glede na način študija;
– ugotoviti, ali se ovire, ki so povezane s kariernim razvojem študentov,
razlikujejo glede na njihovo starost.
Vzorec raziskovanja
Osnovno statistično množico predstavljajo študentje prve in druge stop-
nje študija Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V študijskem letu
2019/2020 je bilo na dodiplomski študijski program 1. stopnje vpisanih 1.222
študentov, na podiplomski študijski program 2. stopnje pa 498 študentov,
skupaj torej 1.720 študentov. V raziskavi je skupno sodelovalo 182 študentov
(124 na dodiplomskem študiju – 68,1 ; 58 na podiplomskem študiju – 31,9 ).
Od skupno vseh študentov jih je 128 (70,3 ) redno vpisanih v študijske pro-
grame, 54 (29,7 ) pa izredno. Naš vzorec tako predstavlja 10,58 celotne
ciljne populacije. V raziskavi je sodelovalo 167 (91,8 ) študentov ženskega
66
država brez dolgoročnega plana (2018) je pri tem navedeno, da v Sloveniji taki
dolgoročni načrti niso oblikovani.
Glede na večplastnost predstavljenega problema smo za pridobitev mne-
nja mladih in starejših oseb, ki so v različnih vlogah vpletene v pedagoške po-
klice, oblikovali dva vprašalnika. En vprašalnik je bil namenjen študentom UP
PEF, torej bodočemu pedagoškemu kadru. Od študentov smo želeli izvedeti
predvsem, kakšen odnos imajo do učiteljskega poklica, kateri so razlogi za
zanimanje zanj, kako izdelane imajo svoje karierne cilje in kakšno je njihovo
mnenje o postopnem uvajanju mladih v poklice. V okviru drugega vprašal-
nika smo ugotavljali predvsem, kakšen odnos imajo strokovni delavci v vzgoji
in izobraževanju do aktivnega staranja ter lastnega kariernega razvoja.
Analiza odgovorov študentov UP PEF o kariernem razvoju
V okviru študije nas je zanimal tudi pogled študentov – bodočih pedagoških
delavcev. Namen raziskave je bil predvsem v tem, da pridobimo tudi njihovo
mnenje in tega povežemo z ugotovitvami naše primerjalne študije na evrop-
ski ravni. Na podlagi nacionalne raziskave, opravljene s študenti na izbrani
fakulteti, smo si zastavili naslednje cilje raziskovanja:
– ugotoviti, ali se mnenje o lastnih kariernih ciljih med študenti razlikuje
glede na njihovo stopnjo študija;
– ugotoviti, kaj je želja večine študentov po zaključenem študiju;
– ugotoviti, kakšno je mnenje študentov o postopnem uvajanju mladih
v poklice;
– ugotoviti, ali se razlogi, ki vplivajo na odločanje za izbiro pedagoškega
poklica, razlikujejo glede na način študija;
– ugotoviti, ali se ovire, ki so povezane s kariernim razvojem študentov,
razlikujejo glede na njihovo starost.
Vzorec raziskovanja
Osnovno statistično množico predstavljajo študentje prve in druge stop-
nje študija Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V študijskem letu
2019/2020 je bilo na dodiplomski študijski program 1. stopnje vpisanih 1.222
študentov, na podiplomski študijski program 2. stopnje pa 498 študentov,
skupaj torej 1.720 študentov. V raziskavi je skupno sodelovalo 182 študentov
(124 na dodiplomskem študiju – 68,1 ; 58 na podiplomskem študiju – 31,9 ).
Od skupno vseh študentov jih je 128 (70,3 ) redno vpisanih v študijske pro-
grame, 54 (29,7 ) pa izredno. Naš vzorec tako predstavlja 10,58 celotne
ciljne populacije. V raziskavi je sodelovalo 167 (91,8 ) študentov ženskega
66
