Page 139 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 139
8 Sklepna razmišljanja
Monografija je nastajala sredi tretjega vala epidemije covida-19, po na-
pornem letu dni dela na daljavo. Avtorica monografije uporabo i k t v
pedagoškem procesu preučuje in jo tudi sama intenzivno vključuje v
svoje delo že več kot 20 let, vendar si, tako kot številni njeni kolegi,
ni predstavljala, da bo očem nevidna nevarnost naredila večji premik
v smeri digitalnega preoblikovanja družbe kot vse pobude in projekti
do sedaj. Če je pred epidemijo za delo na daljavo obstajala vrsta ovir,
so zaposleni delo čez noč, s pomočjo tehnologije, začeli opravljati od
doma, na daljavo. Na daljavo se je začelo izvajati tudi izobraževanje, pa
čeprav pred epidemijo številne tradicionalne institucije o tem sploh niso
razmišljale oziroma so izgovore iskale na različnih področjih – od nepri-
mernosti študijskih vsebin, nepripravljenosti učiteljev za poučevanje na
daljavo, manjkajoče opreme, neznanja do zakonskih ovir ipd., kar je po-
kazala tudi raziskava, opravljena na u p pred epidemijo (poglavje 3.3).
Zadržanost slovenskih javnih visokošolskih zavodov do sprememb pri
načinu izvedbe študijskih programov se kaže tudi iz razpisa za vpis v
dodiplomske študijske programe. Analiza razpisa za vpis po prvem valu
epidemije (študijsko leto 2021/2022) se ne razlikuje od analize, ki smo jo
opravili pred sedmimi leti, pa čeprav bi po izkušnji z epidemijo to lahko
pričakovali.
Del zadržanosti glede uvajanja ikt v pedagoški proces nedvomno iz-
haja tudi iz nesporazumov pri razumevanju terminologije. Zato smo
razjasnitvi pojmov in povezanosti med posameznimi pojmi namenili
ustrezno mesto. Tehnologija sama po sebi ne prinaša inovacij in višje
kakovosti v izobraževalne organizacije, temveč je le orodje, ki olajša iz-
vedbo procesov (Fee 2009; Peterson idr. 2018). Številne učitelje skrbi, da
bi zaradi nje izgubili delo, zaradi česar se oklepajo preizkušenih tradici-
onalnih načinov izvedbe, vezanih predvsem na izvedbo kontaktnih ur.
Slednje so v visokem šolstvu še vedno osnova vrednotenja dela pedago-
škega osebja, in to kljub sodobnim trendom na področju izobraževanja,
ki v ospredje postavljajo študenta in delo, ki ga mora študent vložiti v
139
Monografija je nastajala sredi tretjega vala epidemije covida-19, po na-
pornem letu dni dela na daljavo. Avtorica monografije uporabo i k t v
pedagoškem procesu preučuje in jo tudi sama intenzivno vključuje v
svoje delo že več kot 20 let, vendar si, tako kot številni njeni kolegi,
ni predstavljala, da bo očem nevidna nevarnost naredila večji premik
v smeri digitalnega preoblikovanja družbe kot vse pobude in projekti
do sedaj. Če je pred epidemijo za delo na daljavo obstajala vrsta ovir,
so zaposleni delo čez noč, s pomočjo tehnologije, začeli opravljati od
doma, na daljavo. Na daljavo se je začelo izvajati tudi izobraževanje, pa
čeprav pred epidemijo številne tradicionalne institucije o tem sploh niso
razmišljale oziroma so izgovore iskale na različnih področjih – od nepri-
mernosti študijskih vsebin, nepripravljenosti učiteljev za poučevanje na
daljavo, manjkajoče opreme, neznanja do zakonskih ovir ipd., kar je po-
kazala tudi raziskava, opravljena na u p pred epidemijo (poglavje 3.3).
Zadržanost slovenskih javnih visokošolskih zavodov do sprememb pri
načinu izvedbe študijskih programov se kaže tudi iz razpisa za vpis v
dodiplomske študijske programe. Analiza razpisa za vpis po prvem valu
epidemije (študijsko leto 2021/2022) se ne razlikuje od analize, ki smo jo
opravili pred sedmimi leti, pa čeprav bi po izkušnji z epidemijo to lahko
pričakovali.
Del zadržanosti glede uvajanja ikt v pedagoški proces nedvomno iz-
haja tudi iz nesporazumov pri razumevanju terminologije. Zato smo
razjasnitvi pojmov in povezanosti med posameznimi pojmi namenili
ustrezno mesto. Tehnologija sama po sebi ne prinaša inovacij in višje
kakovosti v izobraževalne organizacije, temveč je le orodje, ki olajša iz-
vedbo procesov (Fee 2009; Peterson idr. 2018). Številne učitelje skrbi, da
bi zaradi nje izgubili delo, zaradi česar se oklepajo preizkušenih tradici-
onalnih načinov izvedbe, vezanih predvsem na izvedbo kontaktnih ur.
Slednje so v visokem šolstvu še vedno osnova vrednotenja dela pedago-
škega osebja, in to kljub sodobnim trendom na področju izobraževanja,
ki v ospredje postavljajo študenta in delo, ki ga mora študent vložiti v
139
