Page 134 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
7 Vrednotenje pedagoškega dela v visokem šolstvu
vilnik dopušča možnost vključevanja sodobnih oblik poučevanja, niso
pa te vključene v nadaljnjo obravnavo Pravilnika za vrednotenje dela
u p in zato v praksi tovrstno n p d ne zaživi. n p d se še vedno veže le
na izvedbo tradicionalnih kontaktnih ur, kar deluje nestimulativno za
uvajanje sodobnih metod dela pa tudi za pripravo študijskih gradiv za
študente. Čeprav je »strokovna, pedagoška in metodična oziroma di-
daktična vrednost pedagoških pripomočkov, predvsem učbenikov« med
elementi za presojo pedagoške usposobljenosti po Merilih za izvolitev
v nazive u p (19. člen), pa 19. člen v nadaljevanju navaja, da se pri prvi
izvolitvi visokošolskega učitelja pedagoška usposobljenost ugotavlja z
dokazilom o opravljenem javnem preizkusnem predavanju, kasneje pa
s pozitivno oceno pedagoške usposobljenosti, ki izhaja iz študentskih
anket. Učitelji tako niso stimulirani za pripravo študijskih gradiv, so pa,
glede na merila za izvolitev, spodbujeni v nabiranje točk iz raziskoval-
nega dela. Delež točk iz t. i. izobraževalnega dela je, v primerjavi s toč-
kami iz raziskovalnega dela, precej nižji² in hitro dosegljiv z nekaj men-
torstvi. Če učitelj predava tujim študentom en semester, prejme štiri
točke izobraževalne dejavnosti, kar predstavlja 53,3 točk s področja
izobraževalne dejavnosti v petletnem habilitacijskem obdobju. Izvedba
takšnega dela je lahko povsem klasična.
u p ima vrednotenje dela učiteljev urejeno do podrobnosti. V Pravil-
niku za vrednotenje dela u p tako podrobno določa različne vrste po-
srednega pedagoškega dela in jih normira z delovnimi urami. Tako npr.
opredeljuje čas, porabljen za izvedbo pisnega ali ustnega izpita (0,5 ure
na študenta), članstvo v komisiji komisijskega izpita (1 ura) in mentor-
stvo študenta pri zaključnih delih (15 ur na študenta na prvi bolonjski
stopnji, 30 ur na drugi bolonjski stopni in 90 ur na doktorskem študiju)
itn.
u p je leta 2011 izdala še »Navodila k Pravilniku za vrednotenje dela
pedagoških delavcev in raziskovalcev u p«. Navodila v 3. točki določajo
letno delovno obvezo pedagoškega delavca za polni delovni čas, ki skla-
dno z delovno zakonodajo znaša 2.088 delovnih ur. Letni obseg delov-
nih ur vključuje tudi praznike, dopust, bolniško odsotnost in odmor za
² Izredni in redni profesor pri izvolitvi dokazujeta doseganje najmanj 7,5 točke iz izobra-
ževalne dejavnosti v petletnem izvolitvenem obdobju, v primerjavi z najmanj 20 toč-
kami raziskovalne dejavnosti za izrednega profesorja oziroma 30 točkami raziskovalne
dejavnosti za rednega profesorja. Izvolitev v naziv docenta ne zahteva točk iz izobraže-
valne dejavnosti.
134
vilnik dopušča možnost vključevanja sodobnih oblik poučevanja, niso
pa te vključene v nadaljnjo obravnavo Pravilnika za vrednotenje dela
u p in zato v praksi tovrstno n p d ne zaživi. n p d se še vedno veže le
na izvedbo tradicionalnih kontaktnih ur, kar deluje nestimulativno za
uvajanje sodobnih metod dela pa tudi za pripravo študijskih gradiv za
študente. Čeprav je »strokovna, pedagoška in metodična oziroma di-
daktična vrednost pedagoških pripomočkov, predvsem učbenikov« med
elementi za presojo pedagoške usposobljenosti po Merilih za izvolitev
v nazive u p (19. člen), pa 19. člen v nadaljevanju navaja, da se pri prvi
izvolitvi visokošolskega učitelja pedagoška usposobljenost ugotavlja z
dokazilom o opravljenem javnem preizkusnem predavanju, kasneje pa
s pozitivno oceno pedagoške usposobljenosti, ki izhaja iz študentskih
anket. Učitelji tako niso stimulirani za pripravo študijskih gradiv, so pa,
glede na merila za izvolitev, spodbujeni v nabiranje točk iz raziskoval-
nega dela. Delež točk iz t. i. izobraževalnega dela je, v primerjavi s toč-
kami iz raziskovalnega dela, precej nižji² in hitro dosegljiv z nekaj men-
torstvi. Če učitelj predava tujim študentom en semester, prejme štiri
točke izobraževalne dejavnosti, kar predstavlja 53,3 točk s področja
izobraževalne dejavnosti v petletnem habilitacijskem obdobju. Izvedba
takšnega dela je lahko povsem klasična.
u p ima vrednotenje dela učiteljev urejeno do podrobnosti. V Pravil-
niku za vrednotenje dela u p tako podrobno določa različne vrste po-
srednega pedagoškega dela in jih normira z delovnimi urami. Tako npr.
opredeljuje čas, porabljen za izvedbo pisnega ali ustnega izpita (0,5 ure
na študenta), članstvo v komisiji komisijskega izpita (1 ura) in mentor-
stvo študenta pri zaključnih delih (15 ur na študenta na prvi bolonjski
stopnji, 30 ur na drugi bolonjski stopni in 90 ur na doktorskem študiju)
itn.
u p je leta 2011 izdala še »Navodila k Pravilniku za vrednotenje dela
pedagoških delavcev in raziskovalcev u p«. Navodila v 3. točki določajo
letno delovno obvezo pedagoškega delavca za polni delovni čas, ki skla-
dno z delovno zakonodajo znaša 2.088 delovnih ur. Letni obseg delov-
nih ur vključuje tudi praznike, dopust, bolniško odsotnost in odmor za
² Izredni in redni profesor pri izvolitvi dokazujeta doseganje najmanj 7,5 točke iz izobra-
ževalne dejavnosti v petletnem izvolitvenem obdobju, v primerjavi z najmanj 20 toč-
kami raziskovalne dejavnosti za izrednega profesorja oziroma 30 točkami raziskovalne
dejavnosti za rednega profesorja. Izvolitev v naziv docenta ne zahteva točk iz izobraže-
valne dejavnosti.
134
