Page 141 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Sklepna razmišljanja 8
primera na u p fm, želeli predstaviti, da so učinki spopada s koronaiz-
zivom lahko tudi pozitivni. Zgodovina je pokazala, da se poučevanje na
daljavo ni zgodilo prvič (Johnson, Veletsianos in Seaman 2020), je pa
prehod v to obliko dela tokrat prvič imel globalne razsežnosti. In ker
se zgodovina ponavlja, smo želeli odzive zbrati, jih analizirati in ovre-
dnotiti, predvsem pa ohraniti, saj bi bilo to vedenje koristno vključiti
v dokumente, ki obravnavajo ravnanje in odzive na krizne situacije v
izobraževalnih organizacijah. Za izobraževalne organizacije je uspešna
prilagoditev izvajanja pedagoškega procesa v krizi ključna, zato je sce-
narije prilagajanja kriznim situacijam (in okrevanja po krizi) potrebno
vključiti v ustrezne strateške dokumente ter dokumente na področju
varnostne politike. Izvajanje izobraževalne dejavnosti potrebuje mana-
gerske prijeme – od načrtovanja, zagotavljanja virov, organiziranja in
spremljanja do vrednotenja procesov in rezultatov ter, nenazadnje, tudi
sistema stalnih izboljšav.
Vloga managementa se kaže tudi pri informatizaciji procesov. Infor-
matizacija poslovanja v podjetjih zahteva odločno podporo vodstva, si-
cer so projekti informatizacije že v začetku obsojeni na propad (Laudon
in Laudon 2018). Enako velja za izobraževalne organizacije – brez pod-
pore in aktivne vključenosti njihovih vodstev so projekti informatiza-
cije neuspešni. Praksa na u p je – s tremi neuspešnimi poskusi projektov
za razvoj strategije uvedbe študija na daljavo na univerzi – to samo še
podkrepila. Potreba po vključenosti vodstva v procese informatizacije
je vidna tudi iz raziskave o razumevanju e-izobraževanja na u p, ki smo
jo predstavili v poglavju 3.3.
V monografiji smo se omejili le na u p in u p fm, ki ima pri uporabi
ik t v pedagoškem procesu največ izkušenj. Prednost slednjih se je po-
kazala pri odzivu na zaprtje univerze, saj so učitelji te fakultete pedago-
ško dejavnost iz klasičnega v izvajanje na daljavo spremenili praktično
čez noč. Uspešnega odziva na zaprtje univerze bi ne bilo, če učitelji u p
fm ne bi imeli izkušenj s t. i. ed o š, ki so jih bili zaradi finančnih težav
primorani uvesti v študijskem letu 2017/2018. Seveda je k pozitivnemu
odzivu pripomogla podpora e-izobraževanja, ki je bila v času epidemije
še dodatno intenzivirana. Odzivnost u p fm potrjuje, da je izvedba iz-
obraževalne dejavnosti, kot osrednje dejavnosti izobraževalne organi-
zacije, resen managerski in upravljavski izziv, h kateremu je potrebno
pristopiti strokovno.
Poseben managerski izziv predstavlja izvedba izpitov na daljavo. Na
up fm smo se, kot prva članica up, z njim spoprijeli in ga uspešno rešili.
141
primera na u p fm, želeli predstaviti, da so učinki spopada s koronaiz-
zivom lahko tudi pozitivni. Zgodovina je pokazala, da se poučevanje na
daljavo ni zgodilo prvič (Johnson, Veletsianos in Seaman 2020), je pa
prehod v to obliko dela tokrat prvič imel globalne razsežnosti. In ker
se zgodovina ponavlja, smo želeli odzive zbrati, jih analizirati in ovre-
dnotiti, predvsem pa ohraniti, saj bi bilo to vedenje koristno vključiti
v dokumente, ki obravnavajo ravnanje in odzive na krizne situacije v
izobraževalnih organizacijah. Za izobraževalne organizacije je uspešna
prilagoditev izvajanja pedagoškega procesa v krizi ključna, zato je sce-
narije prilagajanja kriznim situacijam (in okrevanja po krizi) potrebno
vključiti v ustrezne strateške dokumente ter dokumente na področju
varnostne politike. Izvajanje izobraževalne dejavnosti potrebuje mana-
gerske prijeme – od načrtovanja, zagotavljanja virov, organiziranja in
spremljanja do vrednotenja procesov in rezultatov ter, nenazadnje, tudi
sistema stalnih izboljšav.
Vloga managementa se kaže tudi pri informatizaciji procesov. Infor-
matizacija poslovanja v podjetjih zahteva odločno podporo vodstva, si-
cer so projekti informatizacije že v začetku obsojeni na propad (Laudon
in Laudon 2018). Enako velja za izobraževalne organizacije – brez pod-
pore in aktivne vključenosti njihovih vodstev so projekti informatiza-
cije neuspešni. Praksa na u p je – s tremi neuspešnimi poskusi projektov
za razvoj strategije uvedbe študija na daljavo na univerzi – to samo še
podkrepila. Potreba po vključenosti vodstva v procese informatizacije
je vidna tudi iz raziskave o razumevanju e-izobraževanja na u p, ki smo
jo predstavili v poglavju 3.3.
V monografiji smo se omejili le na u p in u p fm, ki ima pri uporabi
ik t v pedagoškem procesu največ izkušenj. Prednost slednjih se je po-
kazala pri odzivu na zaprtje univerze, saj so učitelji te fakultete pedago-
ško dejavnost iz klasičnega v izvajanje na daljavo spremenili praktično
čez noč. Uspešnega odziva na zaprtje univerze bi ne bilo, če učitelji u p
fm ne bi imeli izkušenj s t. i. ed o š, ki so jih bili zaradi finančnih težav
primorani uvesti v študijskem letu 2017/2018. Seveda je k pozitivnemu
odzivu pripomogla podpora e-izobraževanja, ki je bila v času epidemije
še dodatno intenzivirana. Odzivnost u p fm potrjuje, da je izvedba iz-
obraževalne dejavnosti, kot osrednje dejavnosti izobraževalne organi-
zacije, resen managerski in upravljavski izziv, h kateremu je potrebno
pristopiti strokovno.
Poseben managerski izziv predstavlja izvedba izpitov na daljavo. Na
up fm smo se, kot prva članica up, z njim spoprijeli in ga uspešno rešili.
141
