Page 140 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
8 Sklepna razmišljanja
opravljanje študijskih obveznosti. Vrednotenje dela učiteljev se je, v še
pred epidemijo izvedeni raziskavi med prodekani za področje študijske
(izobraževalne) dejavnosti in predstavniki članic u p za področje kako-
vosti, pokazalo kot resna ovira za intenzivnejše uvajanje i k t v peda-
goški proces. Zato smo v monografiji prikazali simulacijo ideje o spre-
membi načina vrednotenja dela učiteljev s števila kontaktnih ur na kre-
ditne točke, ki jih učitelj pridobi. Postindustrijsko izobraževanje zah-
teva drugačen pristop k poučevanju in učenju pa tudi drugačen pristop
k organiziranosti in izvajanju izobraževalne dejavnosti. Družba znanja
zahteva drugačna znanja in veščine, ne samo študentov, tudi učiteljev.
Razvoj tehnologije še dolgo ne bo nadomestil učiteljev, saj tehnologija
in tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj. Na to opozarjajo šte-
vilne raziskave, prikazane v monografiji. Celo revolucija izobraževanja,
ki je povezana z množičnimi odprtimi spletnimi tečaji (mo o cs), kljub
tehnološko izpopolnjenim tečajem ni dosegla pričakovanih rezultatov,
sploh pa ne ogroža visokega šolstva, kot je mnoge skrbelo (Reich in
Ruipérez-Valiente 2019). Učeči se v procesu učenja bolj kot posredova-
nje znanja potrebujejo osmišljen, voden in s strani učitelja koordiniran
proces učenja, ki učečega se usmerja k doseganju učnih izidov. Znanje
v družbi znanja gradi učeči se, kar je skladno s konstruktivistično teo-
rijo učenja (Bates 2005, 7). Razvoj tehnologije prostor učenja z učilnic in
izobraževalnih organizacij širi na globalno raven, zato danes govorimo
tudi o konektivistični teoriji učenja ter teoriji skupnosti raziskovanja
(Bregar, Zagmajster in Radovan 2020).¹
Premik v smeri digitalizacije izobraževanja v Sloveniji ni uspel tudi
številnim projektom na področju ikt v izobraževanju (od projektov ro
dalje).² Tehnologija je spomladi 2020 postala vseprisotna po celotni iz-
obraževalni vertikali, ne glede na raven izobraževanja in učne vsebine.
Res pa je, da je bil to le začasen in nujen odziv na izredne razmere, ne
pa načrtovan in osmišljen prenos izobraževanja na daljavo. Takšen od-
ziv in prilagoditev na epidemijo sta sprožila vrsto polemik o negativnih
učinkih, ki jih v monografijo nismo želeli vključiti. Pa ne zato, ker bi
si negativni učinki nenačrtovanega in ad hoc prehoda na daljavo ne za-
služili obravnave – v monografiji smo se omejili le na reševanje izzivov,
s katerimi se je srečalo visoko šolstvo, predvsem pa smo, skozi študijo
¹ Več o teorijah učenja v Bregar idr. (2020, 84–95).
² Več o dosedanjih slovenskih projektih na področju i k t v izobraževanju v Bregar idr.
(2020, 29–33).
140
opravljanje študijskih obveznosti. Vrednotenje dela učiteljev se je, v še
pred epidemijo izvedeni raziskavi med prodekani za področje študijske
(izobraževalne) dejavnosti in predstavniki članic u p za področje kako-
vosti, pokazalo kot resna ovira za intenzivnejše uvajanje i k t v peda-
goški proces. Zato smo v monografiji prikazali simulacijo ideje o spre-
membi načina vrednotenja dela učiteljev s števila kontaktnih ur na kre-
ditne točke, ki jih učitelj pridobi. Postindustrijsko izobraževanje zah-
teva drugačen pristop k poučevanju in učenju pa tudi drugačen pristop
k organiziranosti in izvajanju izobraževalne dejavnosti. Družba znanja
zahteva drugačna znanja in veščine, ne samo študentov, tudi učiteljev.
Razvoj tehnologije še dolgo ne bo nadomestil učiteljev, saj tehnologija
in tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj. Na to opozarjajo šte-
vilne raziskave, prikazane v monografiji. Celo revolucija izobraževanja,
ki je povezana z množičnimi odprtimi spletnimi tečaji (mo o cs), kljub
tehnološko izpopolnjenim tečajem ni dosegla pričakovanih rezultatov,
sploh pa ne ogroža visokega šolstva, kot je mnoge skrbelo (Reich in
Ruipérez-Valiente 2019). Učeči se v procesu učenja bolj kot posredova-
nje znanja potrebujejo osmišljen, voden in s strani učitelja koordiniran
proces učenja, ki učečega se usmerja k doseganju učnih izidov. Znanje
v družbi znanja gradi učeči se, kar je skladno s konstruktivistično teo-
rijo učenja (Bates 2005, 7). Razvoj tehnologije prostor učenja z učilnic in
izobraževalnih organizacij širi na globalno raven, zato danes govorimo
tudi o konektivistični teoriji učenja ter teoriji skupnosti raziskovanja
(Bregar, Zagmajster in Radovan 2020).¹
Premik v smeri digitalizacije izobraževanja v Sloveniji ni uspel tudi
številnim projektom na področju ikt v izobraževanju (od projektov ro
dalje).² Tehnologija je spomladi 2020 postala vseprisotna po celotni iz-
obraževalni vertikali, ne glede na raven izobraževanja in učne vsebine.
Res pa je, da je bil to le začasen in nujen odziv na izredne razmere, ne
pa načrtovan in osmišljen prenos izobraževanja na daljavo. Takšen od-
ziv in prilagoditev na epidemijo sta sprožila vrsto polemik o negativnih
učinkih, ki jih v monografijo nismo želeli vključiti. Pa ne zato, ker bi
si negativni učinki nenačrtovanega in ad hoc prehoda na daljavo ne za-
služili obravnave – v monografiji smo se omejili le na reševanje izzivov,
s katerimi se je srečalo visoko šolstvo, predvsem pa smo, skozi študijo
¹ Več o teorijah učenja v Bregar idr. (2020, 84–95).
² Več o dosedanjih slovenskih projektih na področju i k t v izobraževanju v Bregar idr.
(2020, 29–33).
140
