Page 135 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
Predlog vrednotenja dela pri delu na daljavo 7.3
malico. Skladno z navodili je delovna obveznost pedagoškega delavca
sorazmerna z deležem zaposlitve na visokošolskem zavodu. Če sedaj
preračunamo 180 pedagoških ur iz 63. člena z v i s, kolikor je na letni
ravni predvideno za visokošolskega učitelja, v delovne ure (810), pred-
stavlja to 38,8 delovne ur3 na letni osnovi. Kljub temu da iz letnega
obsega nismo izključili ure praznikov in letnega dopusta, pa izračun iz-
kazuje podobno nizek obseg pedagoškega dela, kot to velja za univerze
v Avstraliji (Miller 2019).
Univerza v Ljubljani delo in pedagoške obveznosti visokošolskih uči-
teljev ter sodelavcev ureja s pravilnikom.³ Pravila se sklicujejo na akt o
oblikah neposredne pedagoške obveznosti, ki ga na spletni strani ni mo-
goče najti. Smo pa na spletni strani univerze našli Merila za zmanjšanje
neposredne pedagoške obveznosti, ki so po vsebini enaka merilom u p.
Na Univerzi v Mariboru (u m) imajo splošna merila za vrednotenje
dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev na ravni u m, potem še merila
na ravni posamezne članice u m. Tako splošna merila opredeljujejo, da
lahko članica u m v svojih merilih upošteva tudi zmanjšanje števila ur
(do dveh) visokošolskih učiteljev zaradi števila študentov (6. člen meril).
Takšne določbe na u p in u l ni.
7.3 Predlog vrednotenja dela pri delu na daljavo
V uvodu poglavja smo izpostavili vrednotenje kot oviro za uvajanje e-
izobraževanja v pedagoško prakso. Pred epidemijo večina visokošolskih
učiteljev, kot tudi vodstva fakultet in univerze, ni pomislila, da je iz-
vedba na daljavo sploh mogoča. Seveda se pri tem ni razmišljajo, da
izvedba po spletu, torej ob podpori i k t – podobno kot informatiza-
cija poslovanja v podjetju zahteva prenovo poslovnih procesov –, zah-
teva tudi prenovo pedagoškega procesa. Primere drugačnega načina iz-
vajanja smo predstavili skozi evalvacijo izvedbe predmetov s področja
poslovne informatike. V nadaljevanju želimo predstaviti idejni predlog
alternativnega pristopa k vrednotenju dela učitelja, ki podpira tudi ra-
zvojne cilje u p za obdobje 2021–2024, in sicer na študenta osredinjen
način dela.⁴ Predlagane spremembe nimajo finančnega učinka, imajo pa
učinek na kakovost pedagoškega procesa. Poleg tega predlog prenaša
odgovornost na visokošolskega učitelja, ki ohrani akademsko avtono-
³ Glej https://www.uni-lj.si/mma/pravilnik/2018010814480824/.
⁴ Razvojni cilj pokriva področje pedagoške odličnosti (točka 5) »Srednjeročne razvojne
strategije u p 2021–2027« (2020).
135
malico. Skladno z navodili je delovna obveznost pedagoškega delavca
sorazmerna z deležem zaposlitve na visokošolskem zavodu. Če sedaj
preračunamo 180 pedagoških ur iz 63. člena z v i s, kolikor je na letni
ravni predvideno za visokošolskega učitelja, v delovne ure (810), pred-
stavlja to 38,8 delovne ur3 na letni osnovi. Kljub temu da iz letnega
obsega nismo izključili ure praznikov in letnega dopusta, pa izračun iz-
kazuje podobno nizek obseg pedagoškega dela, kot to velja za univerze
v Avstraliji (Miller 2019).
Univerza v Ljubljani delo in pedagoške obveznosti visokošolskih uči-
teljev ter sodelavcev ureja s pravilnikom.³ Pravila se sklicujejo na akt o
oblikah neposredne pedagoške obveznosti, ki ga na spletni strani ni mo-
goče najti. Smo pa na spletni strani univerze našli Merila za zmanjšanje
neposredne pedagoške obveznosti, ki so po vsebini enaka merilom u p.
Na Univerzi v Mariboru (u m) imajo splošna merila za vrednotenje
dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev na ravni u m, potem še merila
na ravni posamezne članice u m. Tako splošna merila opredeljujejo, da
lahko članica u m v svojih merilih upošteva tudi zmanjšanje števila ur
(do dveh) visokošolskih učiteljev zaradi števila študentov (6. člen meril).
Takšne določbe na u p in u l ni.
7.3 Predlog vrednotenja dela pri delu na daljavo
V uvodu poglavja smo izpostavili vrednotenje kot oviro za uvajanje e-
izobraževanja v pedagoško prakso. Pred epidemijo večina visokošolskih
učiteljev, kot tudi vodstva fakultet in univerze, ni pomislila, da je iz-
vedba na daljavo sploh mogoča. Seveda se pri tem ni razmišljajo, da
izvedba po spletu, torej ob podpori i k t – podobno kot informatiza-
cija poslovanja v podjetju zahteva prenovo poslovnih procesov –, zah-
teva tudi prenovo pedagoškega procesa. Primere drugačnega načina iz-
vajanja smo predstavili skozi evalvacijo izvedbe predmetov s področja
poslovne informatike. V nadaljevanju želimo predstaviti idejni predlog
alternativnega pristopa k vrednotenju dela učitelja, ki podpira tudi ra-
zvojne cilje u p za obdobje 2021–2024, in sicer na študenta osredinjen
način dela.⁴ Predlagane spremembe nimajo finančnega učinka, imajo pa
učinek na kakovost pedagoškega procesa. Poleg tega predlog prenaša
odgovornost na visokošolskega učitelja, ki ohrani akademsko avtono-
³ Glej https://www.uni-lj.si/mma/pravilnik/2018010814480824/.
⁴ Razvojni cilj pokriva področje pedagoške odličnosti (točka 5) »Srednjeročne razvojne
strategije u p 2021–2027« (2020).
135
