Page 142 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 142
8 Sklepna razmišljanja
Razvili smo kar nekaj protokolov in jih prosto delili tudi s širšo izobra-
ževalno skupnostjo v Sloveniji. Da bi protokoli ne šli v pozabo in da nas
ponovitev situacije ne bi presenetila, smo nekatere od njih predstavili v
monografiji.
Pozitivne izkušnje izvajanja pedagoškega procesa bo marsikateri uči-
telj uporabil tudi v prihodnje. E-izvedba študijskih programov je od-
prla prostor za inovacije in vključevanje sodobnih metod poučevanja,
hkrati pa predstavlja tudi vzvod za vključevanje sodobnih trendov, pred-
vsem na študenta usmerjenega izobraževanja. Razvoj tehnologije in po-
slovni modeli razvoja aplikacij uresničujejo ekonomijo pozornosti, ki
deležnike izobraževalnega procesa pogosto zaslepi in oddalji od bistva
študijskega procesa. Le-to je še vedno v poglobljeni dejavnosti posame-
znika (študenta), ki v interakciji z gradivi in drugimi učečimi se gradi
svoje znanje. Študij je resno in trdo delo, ne pa zabava, kar sicer ne po-
meni, da se študentje pri študiju ne smejo imeti lepo in zabavno, zave-
dati pa se morajo, da se od študentov rednega študija pričakuje od 1.500
do 1.800 ur dela na leto. Tega se moramo zavedati tudi visokošolski uči-
telji, ko načrtujemo izvedbo predmeta. Vloga visokošolskega učitelja se
mora spremeniti, saj v družbi znanja, ko so izobraževalni viri globalno
dostopni, poučevanje ne sme in ne more potekati (in tudi biti vredno-
teno) le prek kontaktnih ur.
Monografijo smo želeli dopolniti s prikazom izvedbe posameznih
predmetov s področja poslovne informatike, katerih izvedba je bila v
rokah avtorice. Izboljšave visokošolskega poučevanja lahko dosežemo
le s podrobno evalvacijo izvedbe predmeta, ki presega standardizirane
študentske ankete na visokošolskem zavodu. Rezultati evalvacij so po-
kazali, da je prilagoditev novim razmeram prinesla značilen kakovo-
sten premik v izvedbi in predvsem večjo prehodnost študentov, kar je
še posebej pomembno. Na to nedvomno vpliva dejstvo, da ima izva-
jalka predmetov dolgoletne izkušnje z uporabo ik t. Z usposabljanjem
visokošolskih učiteljev za delo prek spletnih učnih okolij bi bili podobni
rezultati vidni tudi pri drugih predmetih.
Želeli bi izpostaviti še en vidik. Obvladovanje skupine študentov je
pri enem izvajalcu lažje, ustvari se bolj povezana skupnost, hitreje se za-
znajo morebitne težave in posledično se jih tudi hitreje odpravi. Avtori-
čine izvedbe predmeta Poslovna informatika za izredne študente nismo
posebej prikazovali, saj je pri njej sodelovalo le devet študentov. Naj pa
omenimo, da je celotna skupina študentov po oddaji izpita na daljavo
(izpit je potekal na način kot kolokviji pri istoimenskem predmetu na
142
Razvili smo kar nekaj protokolov in jih prosto delili tudi s širšo izobra-
ževalno skupnostjo v Sloveniji. Da bi protokoli ne šli v pozabo in da nas
ponovitev situacije ne bi presenetila, smo nekatere od njih predstavili v
monografiji.
Pozitivne izkušnje izvajanja pedagoškega procesa bo marsikateri uči-
telj uporabil tudi v prihodnje. E-izvedba študijskih programov je od-
prla prostor za inovacije in vključevanje sodobnih metod poučevanja,
hkrati pa predstavlja tudi vzvod za vključevanje sodobnih trendov, pred-
vsem na študenta usmerjenega izobraževanja. Razvoj tehnologije in po-
slovni modeli razvoja aplikacij uresničujejo ekonomijo pozornosti, ki
deležnike izobraževalnega procesa pogosto zaslepi in oddalji od bistva
študijskega procesa. Le-to je še vedno v poglobljeni dejavnosti posame-
znika (študenta), ki v interakciji z gradivi in drugimi učečimi se gradi
svoje znanje. Študij je resno in trdo delo, ne pa zabava, kar sicer ne po-
meni, da se študentje pri študiju ne smejo imeti lepo in zabavno, zave-
dati pa se morajo, da se od študentov rednega študija pričakuje od 1.500
do 1.800 ur dela na leto. Tega se moramo zavedati tudi visokošolski uči-
telji, ko načrtujemo izvedbo predmeta. Vloga visokošolskega učitelja se
mora spremeniti, saj v družbi znanja, ko so izobraževalni viri globalno
dostopni, poučevanje ne sme in ne more potekati (in tudi biti vredno-
teno) le prek kontaktnih ur.
Monografijo smo želeli dopolniti s prikazom izvedbe posameznih
predmetov s področja poslovne informatike, katerih izvedba je bila v
rokah avtorice. Izboljšave visokošolskega poučevanja lahko dosežemo
le s podrobno evalvacijo izvedbe predmeta, ki presega standardizirane
študentske ankete na visokošolskem zavodu. Rezultati evalvacij so po-
kazali, da je prilagoditev novim razmeram prinesla značilen kakovo-
sten premik v izvedbi in predvsem večjo prehodnost študentov, kar je
še posebej pomembno. Na to nedvomno vpliva dejstvo, da ima izva-
jalka predmetov dolgoletne izkušnje z uporabo ik t. Z usposabljanjem
visokošolskih učiteljev za delo prek spletnih učnih okolij bi bili podobni
rezultati vidni tudi pri drugih predmetih.
Želeli bi izpostaviti še en vidik. Obvladovanje skupine študentov je
pri enem izvajalcu lažje, ustvari se bolj povezana skupnost, hitreje se za-
znajo morebitne težave in posledično se jih tudi hitreje odpravi. Avtori-
čine izvedbe predmeta Poslovna informatika za izredne študente nismo
posebej prikazovali, saj je pri njej sodelovalo le devet študentov. Naj pa
omenimo, da je celotna skupina študentov po oddaji izpita na daljavo
(izpit je potekal na način kot kolokviji pri istoimenskem predmetu na
142
