Page 36 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
3 E-izobraževanje na Univerzi na Primorskem
ljev o uporabi ik t, izvedli še kvalitativno raziskavo o odnosu vodstve-
nih struktur do uvajanja ikt v pedagoški proces. Raziskava je potekala
s pomočjo intervjujev, s katerimi smo želeli dobiti odgovore na nasled-
nji dve raziskovalni vprašanji:
1. Kakšno je razumevanje in odnos do vključevanja ter vključenost
ik t v pedagoškem procesu na članici?
2. Kakšno je razumevanje in odnos do odpiranja visokošolskega izo-
braževanja na članici?
Potek raziskave in obdelava podatkov
Intervjuje smo izvedli 31. januarja 2018. Razgovor je potekal v dveh loče-
nih skupinah – najprej v skupini prodekanov za izobraževalno oziroma
študijsko dejavnost na članici, nato pa še s predstavniki članic za po-
dročje kakovosti.
Intervju s prodekani za izobraževalno/študijsko dejavnost je potekal
v okviru seje univerzitetne komisije za študijske zadeve. Na seji so so-
delovali štirje prodekani s šestih pedagoških članic. Prisotna je bila tudi
takratna prorektorica za študijske zadeve u p ter izvajalka intervjujev,
ki pozna razmere na eni od članic z manjkajočim prodekanom. V drugi
skupini intervjuvancev je sodelovalo pet predstavnikov članic, ki so ak-
tivni na področju kakovosti. Pri obeh intervjujih smo izhajali iz enakega
nabora vprašanj:
1. Razumevanje e-izobraževanja na članici in kako oziroma zakaj se
e-izobraževanje vključuje v pedagoški proces?
2. Kako je e-izobraževanje vključeno v normativne akte članice (pra-
vila, navodila, pravilniki) ter učne načrte? Kako se vrednoti delo
učiteljev, ki predmete izvajajo na e-način?
3. Kdo skrbi za tehnično in pedagoško-didaktično podporo učiteljem
ter tehnično podporo študentom? Kako je poskrbljeno za usposab-
ljanje učiteljev?
4. Kako si članica predstavlja podporo in usposabljanje v prihodnje –
centralizirano na u p ali po članicah? Kakšna so pričakovanja glede
oblike in načina podpore?
5. Kakšno je stališče članice glede odpiranja izobraževanja? Ali bi bila
članica pripravljena ponuditi del vsebin? Pod kakšnimi pogoji? Kje
članice vidijo priložnosti/ovire odpiranja?
Vnaprej pripravljena vprašanja so bila osnova za vodenje razgovora,
niso pa nas omejevala pri izvedbi razgovora. Tako npr. predstavnikom
36
ljev o uporabi ik t, izvedli še kvalitativno raziskavo o odnosu vodstve-
nih struktur do uvajanja ikt v pedagoški proces. Raziskava je potekala
s pomočjo intervjujev, s katerimi smo želeli dobiti odgovore na nasled-
nji dve raziskovalni vprašanji:
1. Kakšno je razumevanje in odnos do vključevanja ter vključenost
ik t v pedagoškem procesu na članici?
2. Kakšno je razumevanje in odnos do odpiranja visokošolskega izo-
braževanja na članici?
Potek raziskave in obdelava podatkov
Intervjuje smo izvedli 31. januarja 2018. Razgovor je potekal v dveh loče-
nih skupinah – najprej v skupini prodekanov za izobraževalno oziroma
študijsko dejavnost na članici, nato pa še s predstavniki članic za po-
dročje kakovosti.
Intervju s prodekani za izobraževalno/študijsko dejavnost je potekal
v okviru seje univerzitetne komisije za študijske zadeve. Na seji so so-
delovali štirje prodekani s šestih pedagoških članic. Prisotna je bila tudi
takratna prorektorica za študijske zadeve u p ter izvajalka intervjujev,
ki pozna razmere na eni od članic z manjkajočim prodekanom. V drugi
skupini intervjuvancev je sodelovalo pet predstavnikov članic, ki so ak-
tivni na področju kakovosti. Pri obeh intervjujih smo izhajali iz enakega
nabora vprašanj:
1. Razumevanje e-izobraževanja na članici in kako oziroma zakaj se
e-izobraževanje vključuje v pedagoški proces?
2. Kako je e-izobraževanje vključeno v normativne akte članice (pra-
vila, navodila, pravilniki) ter učne načrte? Kako se vrednoti delo
učiteljev, ki predmete izvajajo na e-način?
3. Kdo skrbi za tehnično in pedagoško-didaktično podporo učiteljem
ter tehnično podporo študentom? Kako je poskrbljeno za usposab-
ljanje učiteljev?
4. Kako si članica predstavlja podporo in usposabljanje v prihodnje –
centralizirano na u p ali po članicah? Kakšna so pričakovanja glede
oblike in načina podpore?
5. Kakšno je stališče članice glede odpiranja izobraževanja? Ali bi bila
članica pripravljena ponuditi del vsebin? Pod kakšnimi pogoji? Kje
članice vidijo priložnosti/ovire odpiranja?
Vnaprej pripravljena vprašanja so bila osnova za vodenje razgovora,
niso pa nas omejevala pri izvedbi razgovora. Tako npr. predstavnikom
36
