Page 39 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Razumevanje in odnos do e-izobraževanja na u p 3.3
vam in potrebam. Izražena naklonjenost vodstva je odvisna od osebne
izkušnje intervjuvanca.
Na vseh fakultetah se uporablja odprtokodni sistem za podporo in
upravljanje učenja (Learning Management System – l m s) Moodle.²²
Za Moodle, ki se na u p imenuje e-učilnica, skrbi u p fa mn i t. u p fa -
mnit (tehnična podpora) večinoma izvede le namestitev Moodla, med-
tem ko je uporabniški administrativni del preložen na posamezno čla-
nico. Na članici za administriranje e-učilnice skrbi informatik ali viso-
košolski učitelj, navdušen uporabnik Moodla. u p fa m n i t skrbi tudi
za posodobitev sistema in izdelavo zaščitne kopijo baze podatkov. Skrb
za e-učilnico ni sistemsko urejena. Vsebinske podpore na fakultetah ve-
činoma ni. Pomoč in usposabljanje večinoma poteka po kolegialni liniji;
veliko je t. i. svetovanja 1 : 1, kjer učitelj z izkušnjami pomaga kolegu
začetniku.
E-učilnica se na fakultetah uporablja različno intenzivno. Čeprav se
na nekaterih fakultetah e-učilnico odpre za vse predmete, nadzora nad
uporabo večinoma ni. Zato med intervjuvanci obstaja bojazen, da se e-
učilnica lahko uporablja kot način prikrivanja manjše aktivnosti učite-
lja. Uporaba e-učilnice je večinoma prepuščena posameznemu učitelju,
razen na u p fm, kjer je del predmetov visokošolskega strokovnega pro-
grama potrebno izvesti v spletnem učnem okolju.²³ Učitelji na u p f m
morajo izvedbo predmeta v spletnem učnem okolju (e-učilnici ali dru-
gih okoljih) zapisati v načrtu izvedbe predmeta. Spremljanje realizacije
izvedbe zaenkrat še ni urejeno. Intervjuvanci se strinjajo, da bi morali
izvedbo predmetov na podoben način urediti tudi na drugih članicah,
vendar mogoče nekoliko manj formalizirano in podrobno, kot je to ure-
jeno na u p fm. Pri uporabi e-učilnice je opaziti vpliv tečajev mo o c, saj
učitelji, ki so se teh tečajev udeležili, svoje predmete pogosto uredijo na
podoben način – s terminsko ali tematsko razporeditvijo snovi in spro-
tnim delom študentov.
Učitelji na fakultetah uporabljajo tudi drugo ik t, predvsem oblačne
storitve, kot so npr. Googlovi dokumenti. Pametne ali interaktivne ta-
ble so v uporabi na treh fakultetah, njihova uporaba pa je odvisna od
posameznega učitelja in študijskega področja. Vse prepogosto se inte-
²² Glej https://moodle.org/.
²³ Obveza je veljala za študijsko leto 2017/2018, ko so učitelji na u p f m zaradi finančnih
razlogov del kontaktnih ur izvedli prek t. i. drugih oblik študija (d o š), poimenovanih
kar e-d o š, saj se to delo izvajalo v spletnih učnih okoljih.
39
vam in potrebam. Izražena naklonjenost vodstva je odvisna od osebne
izkušnje intervjuvanca.
Na vseh fakultetah se uporablja odprtokodni sistem za podporo in
upravljanje učenja (Learning Management System – l m s) Moodle.²²
Za Moodle, ki se na u p imenuje e-učilnica, skrbi u p fa mn i t. u p fa -
mnit (tehnična podpora) večinoma izvede le namestitev Moodla, med-
tem ko je uporabniški administrativni del preložen na posamezno čla-
nico. Na članici za administriranje e-učilnice skrbi informatik ali viso-
košolski učitelj, navdušen uporabnik Moodla. u p fa m n i t skrbi tudi
za posodobitev sistema in izdelavo zaščitne kopijo baze podatkov. Skrb
za e-učilnico ni sistemsko urejena. Vsebinske podpore na fakultetah ve-
činoma ni. Pomoč in usposabljanje večinoma poteka po kolegialni liniji;
veliko je t. i. svetovanja 1 : 1, kjer učitelj z izkušnjami pomaga kolegu
začetniku.
E-učilnica se na fakultetah uporablja različno intenzivno. Čeprav se
na nekaterih fakultetah e-učilnico odpre za vse predmete, nadzora nad
uporabo večinoma ni. Zato med intervjuvanci obstaja bojazen, da se e-
učilnica lahko uporablja kot način prikrivanja manjše aktivnosti učite-
lja. Uporaba e-učilnice je večinoma prepuščena posameznemu učitelju,
razen na u p fm, kjer je del predmetov visokošolskega strokovnega pro-
grama potrebno izvesti v spletnem učnem okolju.²³ Učitelji na u p f m
morajo izvedbo predmeta v spletnem učnem okolju (e-učilnici ali dru-
gih okoljih) zapisati v načrtu izvedbe predmeta. Spremljanje realizacije
izvedbe zaenkrat še ni urejeno. Intervjuvanci se strinjajo, da bi morali
izvedbo predmetov na podoben način urediti tudi na drugih članicah,
vendar mogoče nekoliko manj formalizirano in podrobno, kot je to ure-
jeno na u p fm. Pri uporabi e-učilnice je opaziti vpliv tečajev mo o c, saj
učitelji, ki so se teh tečajev udeležili, svoje predmete pogosto uredijo na
podoben način – s terminsko ali tematsko razporeditvijo snovi in spro-
tnim delom študentov.
Učitelji na fakultetah uporabljajo tudi drugo ik t, predvsem oblačne
storitve, kot so npr. Googlovi dokumenti. Pametne ali interaktivne ta-
ble so v uporabi na treh fakultetah, njihova uporaba pa je odvisna od
posameznega učitelja in študijskega področja. Vse prepogosto se inte-
²² Glej https://moodle.org/.
²³ Obveza je veljala za študijsko leto 2017/2018, ko so učitelji na u p f m zaradi finančnih
razlogov del kontaktnih ur izvedli prek t. i. drugih oblik študija (d o š), poimenovanih
kar e-d o š, saj se to delo izvajalo v spletnih učnih okoljih.
39