Page 105 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 105
Gostova percepcija pomena ukrepov
kušenost oziroma pomen storitve nastopili kot neodvisne spremenljivke,
medtem ko so posamezne trditve glede ukrepov in aktivnosti gostincev
ter hotelirjev nastopile kot odvisne spremenljivke. Prikazani so le stati-
stično značilni in vsebinsko relevantni rezultati.
Najprej smo za odvisno spremenljivko uporabili pomen jasnega ko-
municiranja. Anketirani se v tem primeru razdelijo na pet skupin. Kot
statistično značilne, s stopnjo značilnosti, nižjo od 5 , so se pokazale
razlike po spremenljivkah: spol, pogostost obiskovanja restavracij, naj-
višja dosežena izobrazba in občutek panike med epidemijo. V prvih treh
skupinah prevladujejo ženske, ki restavracijo obiščejo do 8-krat mesečno,
v četrti in peti pa moški, ki restavracijo obiščejo več kot 8-krat mesečno.
V prvi skupini je 19,7 vseh anketiranih, ki so jasnemu komuniciranju
vodstev pripisali v povprečju srednjo vrednost 4,1. V tej skupini so rela-
tivno šibko občutili paniko med epidemijo. V drugi skupini je 8,7 vseh
anketiranih. Ti se komuniciranju pripisali v povprečju velik pomen (M =
4,73). Anketirani v tej skupini so močno ali zelo močno občutili paniko
med epidemijo. V tretji skupini je 13,4 vseh anketiranih. So nadpov-
prečno izobraženi, pomen komuniciranja pa so ocenili s 4,09. V četrti
skupini je 11,4 vseh anketiranih, ki komuniciranju pripisujejo srednje
velik pomen, v peti pa 46,9 vseh anketiranih, ki komuniciranju pripi-
sujejo dokaj velik pomen (m = 4,07). Člani teh dveh segmentov nimajo
enoznačnih izstopajočih značilnosti.
V naslednjem koraku smo analizirali pomen dodatnih varnostnih
ukrepov, ki presegajo zgolj priporočila in obvezne ukrepe. Z analizo smo
oblikovali dve skupini, ki se razlikujeta glede na občutenje panike med
epidemijo. V prvi skupini je 75,6 vseh anketiranih, ki so temu ukrepu
v povprečju pripisali pomen 3,45. Člani te skupine so med epidemijo ob-
čutili relativno šibko paniko. V drugi skupini je 24,4 vseh anketiranih,
ki so pomen tega ukrepa v povprečju ocenili s 4,15. V tej skupini so anke-
tirani, ki so med epidemijo občutili močno oziroma zelo močno paniko.
Pri segmentaciji glede na pripisan pomen čistoči in zdravju zaposle-
nih v kuhinji se anketirani razlikujejo glede na starost. V prvi skupini
je 36,8 vseh anketiranih, ki so temu dejavniku v povprečju pripisali po-
men 3,80. Člani te skupine so stari 32 let in manj. V drugi skupini je 63,2
vseh anketiranih, ki so čistoči in zdravju zaposlenih v kuhinji v povprečju
pripisali zelo velik pomen (m = 4,34) in so stari 33 let ter več.
Pri pomenu izgleda in obnašanja oziroma dela osebja sta se kot stati-
stično značilni izkazali dve spremenljivki: najvišja stopnja dosežene izo-
brazbe in spol anketiranih. V prvi skupini je 36,4 vseh anketiranih, ki so
105
kušenost oziroma pomen storitve nastopili kot neodvisne spremenljivke,
medtem ko so posamezne trditve glede ukrepov in aktivnosti gostincev
ter hotelirjev nastopile kot odvisne spremenljivke. Prikazani so le stati-
stično značilni in vsebinsko relevantni rezultati.
Najprej smo za odvisno spremenljivko uporabili pomen jasnega ko-
municiranja. Anketirani se v tem primeru razdelijo na pet skupin. Kot
statistično značilne, s stopnjo značilnosti, nižjo od 5 , so se pokazale
razlike po spremenljivkah: spol, pogostost obiskovanja restavracij, naj-
višja dosežena izobrazba in občutek panike med epidemijo. V prvih treh
skupinah prevladujejo ženske, ki restavracijo obiščejo do 8-krat mesečno,
v četrti in peti pa moški, ki restavracijo obiščejo več kot 8-krat mesečno.
V prvi skupini je 19,7 vseh anketiranih, ki so jasnemu komuniciranju
vodstev pripisali v povprečju srednjo vrednost 4,1. V tej skupini so rela-
tivno šibko občutili paniko med epidemijo. V drugi skupini je 8,7 vseh
anketiranih. Ti se komuniciranju pripisali v povprečju velik pomen (M =
4,73). Anketirani v tej skupini so močno ali zelo močno občutili paniko
med epidemijo. V tretji skupini je 13,4 vseh anketiranih. So nadpov-
prečno izobraženi, pomen komuniciranja pa so ocenili s 4,09. V četrti
skupini je 11,4 vseh anketiranih, ki komuniciranju pripisujejo srednje
velik pomen, v peti pa 46,9 vseh anketiranih, ki komuniciranju pripi-
sujejo dokaj velik pomen (m = 4,07). Člani teh dveh segmentov nimajo
enoznačnih izstopajočih značilnosti.
V naslednjem koraku smo analizirali pomen dodatnih varnostnih
ukrepov, ki presegajo zgolj priporočila in obvezne ukrepe. Z analizo smo
oblikovali dve skupini, ki se razlikujeta glede na občutenje panike med
epidemijo. V prvi skupini je 75,6 vseh anketiranih, ki so temu ukrepu
v povprečju pripisali pomen 3,45. Člani te skupine so med epidemijo ob-
čutili relativno šibko paniko. V drugi skupini je 24,4 vseh anketiranih,
ki so pomen tega ukrepa v povprečju ocenili s 4,15. V tej skupini so anke-
tirani, ki so med epidemijo občutili močno oziroma zelo močno paniko.
Pri segmentaciji glede na pripisan pomen čistoči in zdravju zaposle-
nih v kuhinji se anketirani razlikujejo glede na starost. V prvi skupini
je 36,8 vseh anketiranih, ki so temu dejavniku v povprečju pripisali po-
men 3,80. Člani te skupine so stari 32 let in manj. V drugi skupini je 63,2
vseh anketiranih, ki so čistoči in zdravju zaposlenih v kuhinji v povprečju
pripisali zelo velik pomen (m = 4,34) in so stari 33 let ter več.
Pri pomenu izgleda in obnašanja oziroma dela osebja sta se kot stati-
stično značilni izkazali dve spremenljivki: najvišja stopnja dosežene izo-
brazbe in spol anketiranih. V prvi skupini je 36,4 vseh anketiranih, ki so
105
