Page 106 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 106
Gorazd Sedmak in Eva Podovšovnik
temu ukrepu pripisali velik pomen (m = 4,4). Gre predvsem za relativno
visoko izobražene ženske. V drugi skupini, ki jo sestavljajo v povprečju
visoko izobraženi moški, je 18 vseh anketiranih, ki so temu ukrepu v
povprečju pripisali pomen 4,17. V tretji skupini (45,6 vseh anketiranih)
so nekoliko niže izobraženi predstavniki obeh spolov. V povprečju so po-
men izgleda in obnašanja osebja ocenili nekoliko nižje (m = 3,88).
Analiza pomena ukrepa »organiziranost procesov« je anketirane raz-
delila v dve skupini. V prvi skupini je 66,5 vseh anketiranih, ki so med
epidemijo šibko občutili strah in temu ukrepu v povprečju pripisujejo ve-
lik pomen (m = 4,01). V drugi skupini je 33,5 vseh anketiranih, ki temu
ukrepu v povprečju pripisujejo zelo velik pomen (m = 4,39) in so med
epidemijo strah občutili močno ali zelo močno.
V naslednjem koraku smo preverili strukturo anketirancev glede na
pripisan pomen »upravljanju gostov«. V tem primeru se anketirani raz-
delijo v štiri skupine. V prvi skupini so v povprečju starejše ženske, ki
predstavljajo 28,3 vseh anketiranih in so temu ukrepu pripisale zelo ve-
lik pomen (m = 4,38). V drugi skupini so starejši moški (13 vzorca), ki
temu ukrepu v povprečju pripisujejo velik pomen (m = 4,03). Člani tretje
skupine, ki predstavlja 22,4 vseh anketiranih in temu ukrepu pripisuje
srednji pomen (m = 3,86), nimajo izrazitih značilnosti. V četrti skupini pa
so mlajši obeh spolov (36,3 vseh anketiranih), ki »upravljanju gostov«
pripisujejo v povprečju nekoliko manjši pomen (m = 3,33).
Pri segmentaciji na osnovi pomena primernega reševanja reklamacij in
pritožb se je kot edini enoznačno pomemben dejavnik razlikovanja med
petimi skupinami pokazalo občutenje finančne negotovosti zaradi epi-
demije. Segmenti z višjo stopnjo občutka finančne negotovosti so temu
ukrepu pripisali v povprečju večji pomen kot tisti z nižjo. Podobno se
je pri delitvi na skupine na osnovi pripisanega pomena primernemu in
doslednemu izvajanju načrtovanih dejavnosti za omejevanje širjenja bo-
lezni kot edina pomembna spremenljivka pokazala starost. Mlajši od 32
let (36,5 vseh anketiranih) so ta ukrep v povprečju ocenili s 3,43, starejši
(preostanek vzorca) pa s 4,14.
V zadnjem delu smo analizirali, kako analiza c ha i d segmentira re-
spondente glede na splošno percepcijo pomena ukrepov vodstev gostin-
skih obratov. Najnižji pomen (m = 3,62) so na splošno ukrepom pripisali
mladi do 32 let. Pri starejših pa je pripisan pomen statistično značilno od-
visen od občutenja odsotnosti/pomanjkanja socialnih stikov. Tisti, ki so
imeli ta občutek močneje izražen, so ukrepom pripisali večji pomen (m
= 4,39) kot ostali starejši, ki so pomen ocenili povprečno s 4,1.
106
temu ukrepu pripisali velik pomen (m = 4,4). Gre predvsem za relativno
visoko izobražene ženske. V drugi skupini, ki jo sestavljajo v povprečju
visoko izobraženi moški, je 18 vseh anketiranih, ki so temu ukrepu v
povprečju pripisali pomen 4,17. V tretji skupini (45,6 vseh anketiranih)
so nekoliko niže izobraženi predstavniki obeh spolov. V povprečju so po-
men izgleda in obnašanja osebja ocenili nekoliko nižje (m = 3,88).
Analiza pomena ukrepa »organiziranost procesov« je anketirane raz-
delila v dve skupini. V prvi skupini je 66,5 vseh anketiranih, ki so med
epidemijo šibko občutili strah in temu ukrepu v povprečju pripisujejo ve-
lik pomen (m = 4,01). V drugi skupini je 33,5 vseh anketiranih, ki temu
ukrepu v povprečju pripisujejo zelo velik pomen (m = 4,39) in so med
epidemijo strah občutili močno ali zelo močno.
V naslednjem koraku smo preverili strukturo anketirancev glede na
pripisan pomen »upravljanju gostov«. V tem primeru se anketirani raz-
delijo v štiri skupine. V prvi skupini so v povprečju starejše ženske, ki
predstavljajo 28,3 vseh anketiranih in so temu ukrepu pripisale zelo ve-
lik pomen (m = 4,38). V drugi skupini so starejši moški (13 vzorca), ki
temu ukrepu v povprečju pripisujejo velik pomen (m = 4,03). Člani tretje
skupine, ki predstavlja 22,4 vseh anketiranih in temu ukrepu pripisuje
srednji pomen (m = 3,86), nimajo izrazitih značilnosti. V četrti skupini pa
so mlajši obeh spolov (36,3 vseh anketiranih), ki »upravljanju gostov«
pripisujejo v povprečju nekoliko manjši pomen (m = 3,33).
Pri segmentaciji na osnovi pomena primernega reševanja reklamacij in
pritožb se je kot edini enoznačno pomemben dejavnik razlikovanja med
petimi skupinami pokazalo občutenje finančne negotovosti zaradi epi-
demije. Segmenti z višjo stopnjo občutka finančne negotovosti so temu
ukrepu pripisali v povprečju večji pomen kot tisti z nižjo. Podobno se
je pri delitvi na skupine na osnovi pripisanega pomena primernemu in
doslednemu izvajanju načrtovanih dejavnosti za omejevanje širjenja bo-
lezni kot edina pomembna spremenljivka pokazala starost. Mlajši od 32
let (36,5 vseh anketiranih) so ta ukrep v povprečju ocenili s 3,43, starejši
(preostanek vzorca) pa s 4,14.
V zadnjem delu smo analizirali, kako analiza c ha i d segmentira re-
spondente glede na splošno percepcijo pomena ukrepov vodstev gostin-
skih obratov. Najnižji pomen (m = 3,62) so na splošno ukrepom pripisali
mladi do 32 let. Pri starejših pa je pripisan pomen statistično značilno od-
visen od občutenja odsotnosti/pomanjkanja socialnih stikov. Tisti, ki so
imeli ta občutek močneje izražen, so ukrepom pripisali večji pomen (m
= 4,39) kot ostali starejši, ki so pomen ocenili povprečno s 4,1.
106
