Page 109 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 109
Gostova percepcija pomena ukrepov
tega ukrepa nista imela enoznačnega vpliva. Prav tako se je občutek pa-
nike izkazal kot statistično značilen dejavnik intenzivnejše percepcije
pomena dodatnih varnostnih ukrepov, ki presegajo zgolj priporočila in
obvezne ukrepe.
Pomemben dejavnik percepcije pomena ukrepov vodstva je tudi sta-
rost respondentov. Starejši čistoči in zdravju zaposlenih v kuhinji, pri-
mernemu reševanju reklamacij in »upravljanju gostov« pripisujejo večji
pomen kot mlajši.
Občutek strahu je intenziviral percepcijo pomena ukrepa »organizira-
nost procesov«, spol in izobrazba pa sta se izkazala kot pomembna dejav-
nika pri percepciji pomena primernega izgleda in obnašanja oziroma dela
osebja. Ženske in višje izobraženi skrbi za te elemente storitve pripisujejo
večji pomen kot moški in nižje izobraženi. Med starejšimi respondenti
ženske »upravljanju gostov« pripisujejo večji pomen kot moški.
Na splošno ukrepom in aktivnostim vodstev starejši pripisujejo večji
pomen kot mlajši, pri starejših pa je dodaten dejavnik še občutenje od-
sotnosti/pomanjkanja socialnih stikov. Tisti, ki so imeli ta občutek moč-
neje izražen, so ukrepom pripisali večji pomen. Ugotovitve segmentacije
so nekako pričakovane. Starejši in ranljivejši/prizadetejši ob epidemiji se-
veda izražajo večjo skrb za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih ter po-
sledično pripisujejo večji pomen ukrepom vodstev. Podrobnejše analize
mehanizmov v ozadju presegajo namen in cilje predstavljene raziskave,
lahko pa predstavljeni rezultati služijo kot iztočnica za raziskave o psiho-
loških in drugih dejavnikih vpliva na percepcijo gostov.
Ključne omejitve pričujoče raziskave se nanašajo na vprašalnik in vzor-
čenje. Zaradi novosti situacije se nismo mogli opreti na sorodne predho-
dne raziskave. Nabor ukrepov vodstev gostinskih obratov je tako nastal
kot kombinacija osebnih izkušenj, neformalnih razgovorov in opazova-
nja. Na koncu posameznega sklopa vprašanj smo sicer respondentom po-
stavili še odprto vprašanje »Bi želeli še kaj dodati?«, s čimer smo dopustili
možnost, da smo katerega od pomembnih ukrepov spregledali, vendar
nanj nismo dobili odgovorov. Relativno visoke povprečne ocene kažejo,
da nobeden od vključenih ukrepov ni nerelevanten.
Vzorčenje je zaradi izrednih razmer potekalo dokaj nekonvencionalno
in do neke mere improvizirano. Bili smo omejeni na komunikacijo po
spletu, zato smo se pri vzorčnem načrtu odločili za kombinacijo osebnih
in poslovnih socialnih mrež članov raziskovalnega tima, ki so prihajali iz
Italije, Grčije, Slovenije, Češke, Slovaške in Nizozemske, tehnike snežne
kepe ter forumov s področja gostinstva in turizma, na katerih je bilo mo-
109
tega ukrepa nista imela enoznačnega vpliva. Prav tako se je občutek pa-
nike izkazal kot statistično značilen dejavnik intenzivnejše percepcije
pomena dodatnih varnostnih ukrepov, ki presegajo zgolj priporočila in
obvezne ukrepe.
Pomemben dejavnik percepcije pomena ukrepov vodstva je tudi sta-
rost respondentov. Starejši čistoči in zdravju zaposlenih v kuhinji, pri-
mernemu reševanju reklamacij in »upravljanju gostov« pripisujejo večji
pomen kot mlajši.
Občutek strahu je intenziviral percepcijo pomena ukrepa »organizira-
nost procesov«, spol in izobrazba pa sta se izkazala kot pomembna dejav-
nika pri percepciji pomena primernega izgleda in obnašanja oziroma dela
osebja. Ženske in višje izobraženi skrbi za te elemente storitve pripisujejo
večji pomen kot moški in nižje izobraženi. Med starejšimi respondenti
ženske »upravljanju gostov« pripisujejo večji pomen kot moški.
Na splošno ukrepom in aktivnostim vodstev starejši pripisujejo večji
pomen kot mlajši, pri starejših pa je dodaten dejavnik še občutenje od-
sotnosti/pomanjkanja socialnih stikov. Tisti, ki so imeli ta občutek moč-
neje izražen, so ukrepom pripisali večji pomen. Ugotovitve segmentacije
so nekako pričakovane. Starejši in ranljivejši/prizadetejši ob epidemiji se-
veda izražajo večjo skrb za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih ter po-
sledično pripisujejo večji pomen ukrepom vodstev. Podrobnejše analize
mehanizmov v ozadju presegajo namen in cilje predstavljene raziskave,
lahko pa predstavljeni rezultati služijo kot iztočnica za raziskave o psiho-
loških in drugih dejavnikih vpliva na percepcijo gostov.
Ključne omejitve pričujoče raziskave se nanašajo na vprašalnik in vzor-
čenje. Zaradi novosti situacije se nismo mogli opreti na sorodne predho-
dne raziskave. Nabor ukrepov vodstev gostinskih obratov je tako nastal
kot kombinacija osebnih izkušenj, neformalnih razgovorov in opazova-
nja. Na koncu posameznega sklopa vprašanj smo sicer respondentom po-
stavili še odprto vprašanje »Bi želeli še kaj dodati?«, s čimer smo dopustili
možnost, da smo katerega od pomembnih ukrepov spregledali, vendar
nanj nismo dobili odgovorov. Relativno visoke povprečne ocene kažejo,
da nobeden od vključenih ukrepov ni nerelevanten.
Vzorčenje je zaradi izrednih razmer potekalo dokaj nekonvencionalno
in do neke mere improvizirano. Bili smo omejeni na komunikacijo po
spletu, zato smo se pri vzorčnem načrtu odločili za kombinacijo osebnih
in poslovnih socialnih mrež članov raziskovalnega tima, ki so prihajali iz
Italije, Grčije, Slovenije, Češke, Slovaške in Nizozemske, tehnike snežne
kepe ter forumov s področja gostinstva in turizma, na katerih je bilo mo-
109
