Page 115 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 115
Kakovost ponudbe v prehrambnem gostinstvu po pandemiji covida-19
3. Ali imajo demografske značilnosti gostov značilen vpliv na njihova
pričakovanja glede kakovosti ponudbe po pandemiji?
4. Ali imajo demografske značilnosti menedžerjev, njihova upravlja-
vska funkcija ter vrsta p g o značilen vpliv na percepcijo menedžer-
jev o pričakovanjih gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji?
5. Ali obstajajo značilne razlike med pričakovanji (pogledi) menedžer-
jev in gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji?
Izsledki raziskave bodo v pomoč menedžerjem p g o pri zagotavljanju
kakovosti ponudbe in prilagoditvi trženjskih strategij ter pri optimizaciji
proizvodnega procesa. Slednje lahko pripomore tudi k t. i. krepitvi od-
pornosti p g o (angl. resilience) po krizi in njihovemu učinkovitejšemu
spopadanju s kriznimi situacijami v prihodnosti (Yost in Cheng, 2021).
Po navedbah Zhonga idr. (2021) pandemija covida-19 najverjetneje ne bo
zadnja kriza, s katero se bo človeštvo soočilo v bližnji prihodnosti.
Pričujoči prispevek temelji na mešanem metodološkem pristopu. Po
pregledu literature smo primarne podatke zbrali s pomočjo spletnega
vprašalnika. Oblikovanje merskega inštrumenta je temeljilo na študiji
Kukanje (2017a, 2017b) ter na raziskavah Brewerjeve in Sebbyjeve, (2021),
Grobysa (2021), Pressmana idr. (2020), Tuzovica idr. (2021), Wanga idr.
(2021), Yanga idr. (2020) in Zhangove idr. (2021), na osnovi katerih smo
prvotni vprašalnik, ki vključuje 35 indikatorjev kakovosti, dopolnili z do-
datnimi sedmimi spremenljivkami (uporaba lokalnih sestavin, razpolo-
žljivost razkužil, zaposlovanje lokalnega prebivalstva, možnost uporabe
informacijsko-komunikacijske tehnologije (i k t), informacije o varno-
stnih ukrepih, možnost prevzema in/ali dostave na dom ter možnost al-
ternativnih oblik plačila). Za analizo in interpretacijo podatkov smo upo-
rabili deskriptivno in bivariatno statistično analizo.
Pregled literature
kakovost v prehrambnem gostinstvu
V znanstveni literaturi lahko zasledimo različne opredelitve kakovosti.
Parasuraman idr. (1985) so kakovost storitev opredelili kot vrzel med pri-
čakovanji in percepcijami potrošnikov. Oakland (2014) je na osnovi pre-
učitve različnih definicij kakovosti zaključil, da se kakovost nanaša pred-
vsem na izpolnjevanje zahtev potrošnikov. Uran Maravićeva (2017, str. 33)
je kakovost storitev opredelila kot »stopnjo, do katere lahko vsak element
(posebej in kot celota) gostinske storitve, vsak element (posebej in kot
celota) procesa izvajanja storitve in imidž gostinskega podjetja zadovolji
115
3. Ali imajo demografske značilnosti gostov značilen vpliv na njihova
pričakovanja glede kakovosti ponudbe po pandemiji?
4. Ali imajo demografske značilnosti menedžerjev, njihova upravlja-
vska funkcija ter vrsta p g o značilen vpliv na percepcijo menedžer-
jev o pričakovanjih gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji?
5. Ali obstajajo značilne razlike med pričakovanji (pogledi) menedžer-
jev in gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji?
Izsledki raziskave bodo v pomoč menedžerjem p g o pri zagotavljanju
kakovosti ponudbe in prilagoditvi trženjskih strategij ter pri optimizaciji
proizvodnega procesa. Slednje lahko pripomore tudi k t. i. krepitvi od-
pornosti p g o (angl. resilience) po krizi in njihovemu učinkovitejšemu
spopadanju s kriznimi situacijami v prihodnosti (Yost in Cheng, 2021).
Po navedbah Zhonga idr. (2021) pandemija covida-19 najverjetneje ne bo
zadnja kriza, s katero se bo človeštvo soočilo v bližnji prihodnosti.
Pričujoči prispevek temelji na mešanem metodološkem pristopu. Po
pregledu literature smo primarne podatke zbrali s pomočjo spletnega
vprašalnika. Oblikovanje merskega inštrumenta je temeljilo na študiji
Kukanje (2017a, 2017b) ter na raziskavah Brewerjeve in Sebbyjeve, (2021),
Grobysa (2021), Pressmana idr. (2020), Tuzovica idr. (2021), Wanga idr.
(2021), Yanga idr. (2020) in Zhangove idr. (2021), na osnovi katerih smo
prvotni vprašalnik, ki vključuje 35 indikatorjev kakovosti, dopolnili z do-
datnimi sedmimi spremenljivkami (uporaba lokalnih sestavin, razpolo-
žljivost razkužil, zaposlovanje lokalnega prebivalstva, možnost uporabe
informacijsko-komunikacijske tehnologije (i k t), informacije o varno-
stnih ukrepih, možnost prevzema in/ali dostave na dom ter možnost al-
ternativnih oblik plačila). Za analizo in interpretacijo podatkov smo upo-
rabili deskriptivno in bivariatno statistično analizo.
Pregled literature
kakovost v prehrambnem gostinstvu
V znanstveni literaturi lahko zasledimo različne opredelitve kakovosti.
Parasuraman idr. (1985) so kakovost storitev opredelili kot vrzel med pri-
čakovanji in percepcijami potrošnikov. Oakland (2014) je na osnovi pre-
učitve različnih definicij kakovosti zaključil, da se kakovost nanaša pred-
vsem na izpolnjevanje zahtev potrošnikov. Uran Maravićeva (2017, str. 33)
je kakovost storitev opredelila kot »stopnjo, do katere lahko vsak element
(posebej in kot celota) gostinske storitve, vsak element (posebej in kot
celota) procesa izvajanja storitve in imidž gostinskega podjetja zadovolji
115
