Page 120 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 120
Marko Kukanja in Saša Planinc
Metodologija raziskave
ra z i skova l ni pri stop i n obde l ava p odat kov
Raziskavo smo izvedli na u p ft š Turistici (tamkajšnji Katedri za mene-
džment v turizmu) v marcu in aprilu leta 2021. Raziskavo smo izvedli v
obliki kvantitativne raziskave (spletnega anketiranja) pri dveh skupinah
respondentov.
Prva skupino respondentov so predstavljali gostje p go, pri katerih smo
želeli preveriti, kako je pandemija vplivala na njihove potrošniške navade,
pri čemer smo se osredotočili na analizo bodočega (pričakovanega) po-
mena kakovosti. Drugo skupino so predstavljali menedžerji p g o. Zani-
malo nas je, kakšna je percepcija menedžerjev glede pričakovane kako-
vosti ponudbe s strani gostov po pandemiji. V raziskavi smo se omejili
zgolj na menedžerje restavracij, gostiln in okrepčevalnic.
Pri pridobivanju respondentov iz vrst menedžerjev nam je pomagala
Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ki je pove-
zavo do vprašalnika posredovala svojim članom. Druga pomoč pri razšir-
janju vprašalnikov so bili študentje u p ft š Turistice, ki so povezave do
vprašalnikov posredovali svojim stikom (gostom in menedžerjem) preko
družbenih omrežij in po e-pošti. Pridobivanje anketirancev je temeljilo
na t. i. metodi snežne kepe.
Skupno število respondentov oziroma ustreznih odgovorov v anketi
za goste je bilo 421, a jih je žal 57 le delno izpolnilo vprašalnik, popolno
(tj. odgovorilo na vsa vprašanja) pa torej 364. V anketi menedžerjev pa
je bilo ustreznih odgovorov 95, od tega je bilo delno izpolnjenih 19, po-
polno pa 76 vprašalnikov. Anonimna vprašalnika sta vključevala tako od-
prta kot zaprta vprašanja. Slednja so imela večinoma obliko petstopenj-
ske (ordinalne) lestvice z vrednostmi od 1 (zelo nepomembno) do 5 (zelo
pomembno), s katero smo merili pomembnost oziroma strinjanje s trdi-
tvami, ki se nanašajo na pomen posameznih indikatorjev kakovosti.
Za analizo podatkov smo se poslužili programske opreme i b m sp s s
(verzija 26), s pomočjo katere smo pridobili deskriptivno statistiko in pre-
verili razlike srednjih vrednosti med skupinami ter medsebojno poveza-
nost nekaterih parov spremenljivk. Glede na razpoložljivost (ustreznost)
podatkov in glede na namen posameznih statističnih analiz oziroma te-
stov smo za analizo podatkov izbrali primerne statistične metode, ki so
bile v nadaljevanju uporabljene tudi pri prikazu in interpretaciji rezulta-
tov. Pri t-testu smo prikazali testno statistiko t, pri testu predznaka te-
stno statistiko Z, pri Mann-Whitneyjevem in Kruskal-Wallisovem testu
120
Metodologija raziskave
ra z i skova l ni pri stop i n obde l ava p odat kov
Raziskavo smo izvedli na u p ft š Turistici (tamkajšnji Katedri za mene-
džment v turizmu) v marcu in aprilu leta 2021. Raziskavo smo izvedli v
obliki kvantitativne raziskave (spletnega anketiranja) pri dveh skupinah
respondentov.
Prva skupino respondentov so predstavljali gostje p go, pri katerih smo
želeli preveriti, kako je pandemija vplivala na njihove potrošniške navade,
pri čemer smo se osredotočili na analizo bodočega (pričakovanega) po-
mena kakovosti. Drugo skupino so predstavljali menedžerji p g o. Zani-
malo nas je, kakšna je percepcija menedžerjev glede pričakovane kako-
vosti ponudbe s strani gostov po pandemiji. V raziskavi smo se omejili
zgolj na menedžerje restavracij, gostiln in okrepčevalnic.
Pri pridobivanju respondentov iz vrst menedžerjev nam je pomagala
Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ki je pove-
zavo do vprašalnika posredovala svojim članom. Druga pomoč pri razšir-
janju vprašalnikov so bili študentje u p ft š Turistice, ki so povezave do
vprašalnikov posredovali svojim stikom (gostom in menedžerjem) preko
družbenih omrežij in po e-pošti. Pridobivanje anketirancev je temeljilo
na t. i. metodi snežne kepe.
Skupno število respondentov oziroma ustreznih odgovorov v anketi
za goste je bilo 421, a jih je žal 57 le delno izpolnilo vprašalnik, popolno
(tj. odgovorilo na vsa vprašanja) pa torej 364. V anketi menedžerjev pa
je bilo ustreznih odgovorov 95, od tega je bilo delno izpolnjenih 19, po-
polno pa 76 vprašalnikov. Anonimna vprašalnika sta vključevala tako od-
prta kot zaprta vprašanja. Slednja so imela večinoma obliko petstopenj-
ske (ordinalne) lestvice z vrednostmi od 1 (zelo nepomembno) do 5 (zelo
pomembno), s katero smo merili pomembnost oziroma strinjanje s trdi-
tvami, ki se nanašajo na pomen posameznih indikatorjev kakovosti.
Za analizo podatkov smo se poslužili programske opreme i b m sp s s
(verzija 26), s pomočjo katere smo pridobili deskriptivno statistiko in pre-
verili razlike srednjih vrednosti med skupinami ter medsebojno poveza-
nost nekaterih parov spremenljivk. Glede na razpoložljivost (ustreznost)
podatkov in glede na namen posameznih statističnih analiz oziroma te-
stov smo za analizo podatkov izbrali primerne statistične metode, ki so
bile v nadaljevanju uporabljene tudi pri prikazu in interpretaciji rezulta-
tov. Pri t-testu smo prikazali testno statistiko t, pri testu predznaka te-
stno statistiko Z, pri Mann-Whitneyjevem in Kruskal-Wallisovem testu
120
