Page 117 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 117
Kakovost ponudbe v prehrambnem gostinstvu po pandemiji covida-19
da ne ponujajo numerične razlike med pričakovanji in percepcijo kako-
vosti, so se izkazali za zanesljive pokazatelje kakovosti storitev (Kukanja,
2017b).
pri a kova nja g ostov p g o (ra z i skave ,
izvedene pred pandemijo)
Raziskave, izvedene pred izbruhom pandemije, so bile primarno osredo-
točene na merjenje zaznane (izvedene) kakovosti storitev, pri čemer so
raziskovalci uporabili različne merske instrumente (metodologijo), ki te-
meljijo na različnih indikatorjih kakovosti (npr. rat e r, 7p itd.).
S trženjskega vidika rezultati predhodnih raziskav poudarjajo pomen
različnih trženjskih indikatorjev (in dimenzij) kakovosti. Številni razisko-
valci so kot najpomembnejšo dimenzijo kakovosti ponudbe v p g o iz-
postavili hrano (Gupta idr., 2007; Vanniarajan, 2009). Nasprotno pa so
številne raziskave pokazale, da so najpomembnejša dimenzija kakovo-
sti ljudje (Mosavi in Ghaedi, 2012; Voon, 2012). Pogosto se v raziskavah
(Cheng idr., 2012; Ryu in Han, 2011) izpostavlja tudi pomen oprijemljivih
elementov kakovosti (t. i. fizičnih dokazov). Kukanja (2017b) je ugotovil,
da gostje kakovost ponudbe v p g o ocenjujejo predvsem na podlagi treh
trženjskih dimenzij kakovosti (po pomembnosti): ljudi, lokacije in hrane
(produkta) ter fizičnih dokazov. Avtor pri tem kritično navaja, da imajo
gostje, ki prihajajo iz različnih okolij, v različnih vrstah p g o lahko raz-
lična pričakovanja glede kakovosti ponudbe.
z a znave m enedžerjev o pri akova njih gostov
(raziskave, izvedene pred pandemijo)
Menedžerji p g o morajo poznati pričakovanja svojih gostov, da lahko za-
gotovijo kakovostno ponudbo. Poleg tega nakupno vedenje gostov teme-
lji na pričakovanjih, ki jih imajo gostje do posameznih ponudnikov (Kim
idr., 2021). Kljub pomenu objektivnih zaznav oziroma poznavanja priča-
kovanj gostov s strani menedžerjev pa so se raziskovalci primarno osre-
dotočali zgolj na vidik gostov. Po mnenju Kukanje (2017a) raziskovalci
pogosto niso menili, da je poznavanje pričakovanj gostov predpogoj za
zagotavljanje kakovostne ponudbe, o čemer pričajo tudi izsledki predho-
dnih raziskav.
Na področju hotelirstva so Briggs idr. (2007) ugotovili, da menedžerji
pogosto napačno razumejo, kakšno raven ponudbe pričakujejo njihovi
gostje. Podobno ugotavljata tudi Dedeoğlu in Demirer (2015), ki sta v
svoji študiji analizirala zaznavo kakovosti ponudbe v hotelirstvu med raz-
117
da ne ponujajo numerične razlike med pričakovanji in percepcijo kako-
vosti, so se izkazali za zanesljive pokazatelje kakovosti storitev (Kukanja,
2017b).
pri a kova nja g ostov p g o (ra z i skave ,
izvedene pred pandemijo)
Raziskave, izvedene pred izbruhom pandemije, so bile primarno osredo-
točene na merjenje zaznane (izvedene) kakovosti storitev, pri čemer so
raziskovalci uporabili različne merske instrumente (metodologijo), ki te-
meljijo na različnih indikatorjih kakovosti (npr. rat e r, 7p itd.).
S trženjskega vidika rezultati predhodnih raziskav poudarjajo pomen
različnih trženjskih indikatorjev (in dimenzij) kakovosti. Številni razisko-
valci so kot najpomembnejšo dimenzijo kakovosti ponudbe v p g o iz-
postavili hrano (Gupta idr., 2007; Vanniarajan, 2009). Nasprotno pa so
številne raziskave pokazale, da so najpomembnejša dimenzija kakovo-
sti ljudje (Mosavi in Ghaedi, 2012; Voon, 2012). Pogosto se v raziskavah
(Cheng idr., 2012; Ryu in Han, 2011) izpostavlja tudi pomen oprijemljivih
elementov kakovosti (t. i. fizičnih dokazov). Kukanja (2017b) je ugotovil,
da gostje kakovost ponudbe v p g o ocenjujejo predvsem na podlagi treh
trženjskih dimenzij kakovosti (po pomembnosti): ljudi, lokacije in hrane
(produkta) ter fizičnih dokazov. Avtor pri tem kritično navaja, da imajo
gostje, ki prihajajo iz različnih okolij, v različnih vrstah p g o lahko raz-
lična pričakovanja glede kakovosti ponudbe.
z a znave m enedžerjev o pri akova njih gostov
(raziskave, izvedene pred pandemijo)
Menedžerji p g o morajo poznati pričakovanja svojih gostov, da lahko za-
gotovijo kakovostno ponudbo. Poleg tega nakupno vedenje gostov teme-
lji na pričakovanjih, ki jih imajo gostje do posameznih ponudnikov (Kim
idr., 2021). Kljub pomenu objektivnih zaznav oziroma poznavanja priča-
kovanj gostov s strani menedžerjev pa so se raziskovalci primarno osre-
dotočali zgolj na vidik gostov. Po mnenju Kukanje (2017a) raziskovalci
pogosto niso menili, da je poznavanje pričakovanj gostov predpogoj za
zagotavljanje kakovostne ponudbe, o čemer pričajo tudi izsledki predho-
dnih raziskav.
Na področju hotelirstva so Briggs idr. (2007) ugotovili, da menedžerji
pogosto napačno razumejo, kakšno raven ponudbe pričakujejo njihovi
gostje. Podobno ugotavljata tudi Dedeoğlu in Demirer (2015), ki sta v
svoji študiji analizirala zaznavo kakovosti ponudbe v hotelirstvu med raz-
117
