Page 22 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 22
Helena Nemec Rudež
sile ni pričelo poslovati 30 ponudnikov s področja gostinstva; 42 ho-
telov in restavracij naj bi med epidemijo zabeležilo odliv delovne sile v
druge dejavnosti (Amante, 2021). Nekatere restavracije so problem po-
manjkanja delovne sile skušale reševati tako, da so ponujale manj jedi, v
hotelskih recepcijah in na letališčih so nastajale daljše čakalne vrste za-
radi manj zaposlenih, v tematskih parkih je bilo odprtih manj atrakcij
oziroma so bile dostopne redkeje in manj je bilo prodajaln s prehrano,
nekateri hoteli niso ponujali vseh hotelskih sob ali so se določene storitve
(npr. čiščenje hotelske sobe) izvajale redkeje (Sewer, 2021). Navkljub 16,5-
odstotni brezposelnosti v Grčiji imajo gostinska podjetja težave pri naje-
manju delavcev, razlog pa naj bi tičal v prihodnji nepredvidljivosti dejav-
nosti zaradi epidemije (Varvitsioti, 2021). Zaposleni v turizmu si namreč
želijo varne zaposlitve, nevarnost možnih vnovičnih zaprtij dejavnosti pa
pomeni dodaten dejavnik tveganja pri delu v turizmu.
Nekateri veliki turistični sistemi so za delavce zanimivejši, vendar se
tudi pri njih soočajo s težavami usposabljanja velikega obsega novih de-
lavcev in usposabljanja za delo v novih razmerah, ki jih pred epidemijo
niso poznali. Podjetje Hilton je tako v prvi polovici leta 2021 najelo kar
12.000 delavcev, večino za potrebe prehrambnega gostinstva in gospo-
dinjskih del; te delavce je treba hitro usposobiti za potrebe in pričakovanja
gostov ter spreminjajoče se ukrepe na področju zagotavljanja zdravstvene
varnosti (Schwab, 2021). Svetovna turistična organizacija je v partnerstvu
s Hosco, mrežo na področju gostinstva, junija 2021 zagnala projekt, po-
imenovan »Tovarna delovnih mest« (angl. »Jobs Factory«), s katerim se
bo na globalni ravni med seboj skušalo povezati turistične ponudnike in
potencialne turistične delavce, kar bi pospešilo zaposlovanje oziroma pri-
dobitev strokovne delovne sile za delo v turistični dejavnosti (u n w t o,
2021).
Možne kandidate za delo so turistični ponudniki iskali s pomočjo baz
kandidatov, ki so ponudbe za delo poslali pred več leti (DeMicco in Liu,
2021). Marsikje so turistični ponudniki delavcem ponudili višje plače, kar
pa ni omogočilo pridobitve zadostnega kadra (Diamond, 2021). Razlog
za neuspešno pridobivanje delavcev je tudi v tem, da so se mnogi zapo-
sleni v času epidemije preselili (Horowitz, 2021). Ponekod turistični po-
nudniki ponujajo tudi nagrade za delo in druge bonitete, brezplačno bi-
vanje in letalske vozovnice, vendar na kratek rok težava ostaja. Problem
je še toliko večji, ko iz dejavnosti odhajajo kvalificirani delavci, ki so se
leta usposabljali za delo v dejavnosti. Samo na območju Queenslanda naj
bi v začetku leta 2021 primanjkovalo 1.000 kuharjev (Ludlow, 2021). Sim-
22
sile ni pričelo poslovati 30 ponudnikov s področja gostinstva; 42 ho-
telov in restavracij naj bi med epidemijo zabeležilo odliv delovne sile v
druge dejavnosti (Amante, 2021). Nekatere restavracije so problem po-
manjkanja delovne sile skušale reševati tako, da so ponujale manj jedi, v
hotelskih recepcijah in na letališčih so nastajale daljše čakalne vrste za-
radi manj zaposlenih, v tematskih parkih je bilo odprtih manj atrakcij
oziroma so bile dostopne redkeje in manj je bilo prodajaln s prehrano,
nekateri hoteli niso ponujali vseh hotelskih sob ali so se določene storitve
(npr. čiščenje hotelske sobe) izvajale redkeje (Sewer, 2021). Navkljub 16,5-
odstotni brezposelnosti v Grčiji imajo gostinska podjetja težave pri naje-
manju delavcev, razlog pa naj bi tičal v prihodnji nepredvidljivosti dejav-
nosti zaradi epidemije (Varvitsioti, 2021). Zaposleni v turizmu si namreč
želijo varne zaposlitve, nevarnost možnih vnovičnih zaprtij dejavnosti pa
pomeni dodaten dejavnik tveganja pri delu v turizmu.
Nekateri veliki turistični sistemi so za delavce zanimivejši, vendar se
tudi pri njih soočajo s težavami usposabljanja velikega obsega novih de-
lavcev in usposabljanja za delo v novih razmerah, ki jih pred epidemijo
niso poznali. Podjetje Hilton je tako v prvi polovici leta 2021 najelo kar
12.000 delavcev, večino za potrebe prehrambnega gostinstva in gospo-
dinjskih del; te delavce je treba hitro usposobiti za potrebe in pričakovanja
gostov ter spreminjajoče se ukrepe na področju zagotavljanja zdravstvene
varnosti (Schwab, 2021). Svetovna turistična organizacija je v partnerstvu
s Hosco, mrežo na področju gostinstva, junija 2021 zagnala projekt, po-
imenovan »Tovarna delovnih mest« (angl. »Jobs Factory«), s katerim se
bo na globalni ravni med seboj skušalo povezati turistične ponudnike in
potencialne turistične delavce, kar bi pospešilo zaposlovanje oziroma pri-
dobitev strokovne delovne sile za delo v turistični dejavnosti (u n w t o,
2021).
Možne kandidate za delo so turistični ponudniki iskali s pomočjo baz
kandidatov, ki so ponudbe za delo poslali pred več leti (DeMicco in Liu,
2021). Marsikje so turistični ponudniki delavcem ponudili višje plače, kar
pa ni omogočilo pridobitve zadostnega kadra (Diamond, 2021). Razlog
za neuspešno pridobivanje delavcev je tudi v tem, da so se mnogi zapo-
sleni v času epidemije preselili (Horowitz, 2021). Ponekod turistični po-
nudniki ponujajo tudi nagrade za delo in druge bonitete, brezplačno bi-
vanje in letalske vozovnice, vendar na kratek rok težava ostaja. Problem
je še toliko večji, ko iz dejavnosti odhajajo kvalificirani delavci, ki so se
leta usposabljali za delo v dejavnosti. Samo na območju Queenslanda naj
bi v začetku leta 2021 primanjkovalo 1.000 kuharjev (Ludlow, 2021). Sim-
22
