Page 43 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 43
Socialni turizem in trajnost v turizmu v času covida-19
porazdelitve povpraševanja prinaša tudi manjše prostorske obremenitve
oziroma je tudi v smislu ohranjanja in uporabe obstoječe turistične infra-
strukture trajnostnejši.
Ob tem velja izpostaviti, da je tudi Evropska komisija identificirala po-
zitivni prispevek socialnega turizma k trajnostnejšemu razvoju turizma,
pri čemer socialni turizem s svojim primarno socialnim fokusom (in se-
kundarno ekonomskim), ob upoštevanju ekonomskih, socialnih in okolj-
skih kriterijev trajnosti, lahko pomaga pri gradnji ali sanaciji turističnih
destinacij (Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o social-
nem turizmu v Evropi, 2006). Glavni argument v ozadju omenjene po-
vezave socialnega turizma s trajnostnim pa je v potencialu socialnega tu-
rizma, ki ohranja zunajsezonsko turistično aktivnost in na ta način lajša
ključne težave, povezane s sezonskimi vzorci povpraševanja (Cisneros-
Martínez idr., 2018). S promocijo dostopa do turizma za družbeno ran-
ljive skupine socialni turizem krepi potencial za ustvarjanje prihodkov
turističnega gospodarstva ter omogoča razvoj zunajsezonskega turizma.
Na ta način spodbuja in ustvarja tudi dolgoročnejše zaposlitvene prilo-
žnosti v turističnem sektorju (Diekmann in McCabe, 2013).
Mehanizem turističnih bonov torej vključuje vse štiri komponente traj-
nosti, pri čemer v okviru trajnostnih načel zasleduje predvsem vidik pra-
vičnosti in holističnega pristopa, saj v sistem vključuje kar najširši del tu-
rističnih ponudnikov in potrošnikov, vključno s tistimi skupinami potro-
šnikov, ki si brez finančne pomoči počitnic ne bi mogle privoščiti. Poziti-
ven prispevek turističnih bonov lahko povežemo s številnimi razvojnimi
cilji trajnosti, ki vključujejo izboljšanje kakovosti življenja ljudi, zadovo-
ljevanje osnovnih potreb po počitku (stran od doma) ter tudi skladnejši
razvoja turizma oziroma turističnih destinacij. V kontekstu zahtev za traj-
nostni razvoj turizma pa mehanizem turističnih bonov lahko razumemo
kot del krizne socialno-ekonomske politike države oziroma kot (novo)
nacionalno strategijo z velikim pomenom za zagotavljanje večje ekonom-
ske, socialne in tudi okoljske trajnosti v turizmu v času zdravstvene krize.
Slovenski turistični boni ter socialna, ekonomska in okoljska trajnost
osnovne informacije o turistinih bonih
Turistični boni predstavljajo enega pomembnejših ukrepov Zakona o in-
terventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije c ovi d-19
(z i u o ope) (2020) oziroma Zakona o interventnih ukrepih za pomoč
gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic pandemije c ovi d-19 (z i-
u p g t) (2021). Vlada s tema zakonoma vpelje turistične bone za leti 2020
43
porazdelitve povpraševanja prinaša tudi manjše prostorske obremenitve
oziroma je tudi v smislu ohranjanja in uporabe obstoječe turistične infra-
strukture trajnostnejši.
Ob tem velja izpostaviti, da je tudi Evropska komisija identificirala po-
zitivni prispevek socialnega turizma k trajnostnejšemu razvoju turizma,
pri čemer socialni turizem s svojim primarno socialnim fokusom (in se-
kundarno ekonomskim), ob upoštevanju ekonomskih, socialnih in okolj-
skih kriterijev trajnosti, lahko pomaga pri gradnji ali sanaciji turističnih
destinacij (Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o social-
nem turizmu v Evropi, 2006). Glavni argument v ozadju omenjene po-
vezave socialnega turizma s trajnostnim pa je v potencialu socialnega tu-
rizma, ki ohranja zunajsezonsko turistično aktivnost in na ta način lajša
ključne težave, povezane s sezonskimi vzorci povpraševanja (Cisneros-
Martínez idr., 2018). S promocijo dostopa do turizma za družbeno ran-
ljive skupine socialni turizem krepi potencial za ustvarjanje prihodkov
turističnega gospodarstva ter omogoča razvoj zunajsezonskega turizma.
Na ta način spodbuja in ustvarja tudi dolgoročnejše zaposlitvene prilo-
žnosti v turističnem sektorju (Diekmann in McCabe, 2013).
Mehanizem turističnih bonov torej vključuje vse štiri komponente traj-
nosti, pri čemer v okviru trajnostnih načel zasleduje predvsem vidik pra-
vičnosti in holističnega pristopa, saj v sistem vključuje kar najširši del tu-
rističnih ponudnikov in potrošnikov, vključno s tistimi skupinami potro-
šnikov, ki si brez finančne pomoči počitnic ne bi mogle privoščiti. Poziti-
ven prispevek turističnih bonov lahko povežemo s številnimi razvojnimi
cilji trajnosti, ki vključujejo izboljšanje kakovosti življenja ljudi, zadovo-
ljevanje osnovnih potreb po počitku (stran od doma) ter tudi skladnejši
razvoja turizma oziroma turističnih destinacij. V kontekstu zahtev za traj-
nostni razvoj turizma pa mehanizem turističnih bonov lahko razumemo
kot del krizne socialno-ekonomske politike države oziroma kot (novo)
nacionalno strategijo z velikim pomenom za zagotavljanje večje ekonom-
ske, socialne in tudi okoljske trajnosti v turizmu v času zdravstvene krize.
Slovenski turistični boni ter socialna, ekonomska in okoljska trajnost
osnovne informacije o turistinih bonih
Turistični boni predstavljajo enega pomembnejših ukrepov Zakona o in-
terventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije c ovi d-19
(z i u o ope) (2020) oziroma Zakona o interventnih ukrepih za pomoč
gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic pandemije c ovi d-19 (z i-
u p g t) (2021). Vlada s tema zakonoma vpelje turistične bone za leti 2020
43
