Page 314 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 314
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
bi pripeljali do večje discipline v ansamblih in izdelal koncept koncertne-
ga delovanja GM. Produkcije učencev so v času Kozinovega ravnateljevanja
glasbeni šoli postopoma vračale ugled, kakršnega je ta imela v Topičevem
in Hladkovem času. V zadnjem Kozinovem šolskem letu (1937/38) v GM je
število učencev naraslo na 252. Spomnimo, da jih je ob njegovem prihodu
bilo 114, nato 174 in 242.36 Posebej korenito se je lotil razširjanja glasbene
vzgoje med otroki in mladostniki ter javnega seznanjanja širšega kroga lju-
di.37 Da bi mogli prikazati diapazon Kozinovih zaslug, moremo organiza-
cijskemu delu dodati še umetniško, ki bo obravnavano v nadaljevanju. Tudi
Kozinovemu odhodu iz GM so naposled botrovala nesoglasja s pevci in od-
borniki GM.38
36 Poročilo ob šolskem letu 1937–1938 (Maribor: GM Maribor, 1937), 3–7, PAM Maribor,
Fond GM Maribor, AŠ 3.
37 1. Glasbeno šolo GM propagirati po osnovnih, meščanskih in srednjih mariborskih
šolah. Naprositi vse upravitelje, ravnatelje, strokovne učitelje in druge, da posvetijo
šoli GM največ pozornosti. Pri tem vso pozornost posvetiti dejavnikom, ki bi mog-
li največ prispevati k popularizaciji šole. To bi bili: a) šolski mladinski pevski zbor,
združen iz najboljših pevcev vseh osnovnih šol, ki bi povsod predstavljal šolo GM,
tudi z medšolskimi nastopi (Pomladek Rdečega križa itd.). Ob koncu šolskega leta
bi se mu omogočil še nastop; b) Osnovati mladinski orkester. Iz vseh srednjih šol je
Kozina nameraval zbrati najboljše dijake. Tako bi namesto več orkestrov na posame-
znih šolah obstajal samo eden - na šoli GM, ki bi kot tak ob raznih priložnostih na-
stopil tudi na šolskih proslavah; c) Popularizirati in razširiti pripravljalni tečaj. Zanj
bi se po Kozinovem mnenju morala nujno ukiniti vpisnina in članarina, kakor se je
to storilo že pri mladinskem zboru in orkestru. Iz tega tečaja bi šola dobivala kader
novih, že deloma pripravljenih učencev.
2. Rešiti pereče vprašanje pouka solopetja in pihal. To vrzel je bilo potrebno zapol-
niti, tudi če bi Matica morala nekaj časa dva učitelja honorirati kljub malemu števi-
lu učencev.
3. Osnovati in razpisati nekaj prostih učnih mest, predvsem za predmete, ki so bili
skoraj neznani (kompozicijo ter po možnosti solopetje in pihala), pa tudi za čelo, vi-
olino in klavir. Kozina je predlagal, da bi se potrkalo pri kakšnem premožnejšem
Mariborčanu, ki bi plačal letno šolnino za enega učenca, izbranega med najbolj ta-
lentiranimi in revnimi. S tem bi šola gotovo odkrila kak talent, ki se sicer ne bi mo-
gel razviti.
4. Modernizirati in poenostaviti poslovanje šole. Nujna je bila nabava telefona. Po-
slovanje zavoda brez le-tega je bilo težavno. Kozina je zaključil, da v ravnateljevo pi-
sarno sodi tudi pisalna miza s predali in mizica za pisalni stroj, ki bi se morala naba-
viti v uglednem času. »Šolsko poročilo za sejo centralnega odbora Glasbene Matice
dne 21. septembra 1936«, PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3.
38 »Zapisnik tretje redne odborove seje«, 18. oktober 1937, PAM Maribor, Fond GM
Maribor, AŠ 3; »Zapisnik X. Redne odborove seje Glasbene Matice«, 30. junij 1938,
PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3; »Dopis odbora GM ravnateljstvu glasbene
šole GM Maribor«, 21. maj 1938, PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3.
312
bi pripeljali do večje discipline v ansamblih in izdelal koncept koncertne-
ga delovanja GM. Produkcije učencev so v času Kozinovega ravnateljevanja
glasbeni šoli postopoma vračale ugled, kakršnega je ta imela v Topičevem
in Hladkovem času. V zadnjem Kozinovem šolskem letu (1937/38) v GM je
število učencev naraslo na 252. Spomnimo, da jih je ob njegovem prihodu
bilo 114, nato 174 in 242.36 Posebej korenito se je lotil razširjanja glasbene
vzgoje med otroki in mladostniki ter javnega seznanjanja širšega kroga lju-
di.37 Da bi mogli prikazati diapazon Kozinovih zaslug, moremo organiza-
cijskemu delu dodati še umetniško, ki bo obravnavano v nadaljevanju. Tudi
Kozinovemu odhodu iz GM so naposled botrovala nesoglasja s pevci in od-
borniki GM.38
36 Poročilo ob šolskem letu 1937–1938 (Maribor: GM Maribor, 1937), 3–7, PAM Maribor,
Fond GM Maribor, AŠ 3.
37 1. Glasbeno šolo GM propagirati po osnovnih, meščanskih in srednjih mariborskih
šolah. Naprositi vse upravitelje, ravnatelje, strokovne učitelje in druge, da posvetijo
šoli GM največ pozornosti. Pri tem vso pozornost posvetiti dejavnikom, ki bi mog-
li največ prispevati k popularizaciji šole. To bi bili: a) šolski mladinski pevski zbor,
združen iz najboljših pevcev vseh osnovnih šol, ki bi povsod predstavljal šolo GM,
tudi z medšolskimi nastopi (Pomladek Rdečega križa itd.). Ob koncu šolskega leta
bi se mu omogočil še nastop; b) Osnovati mladinski orkester. Iz vseh srednjih šol je
Kozina nameraval zbrati najboljše dijake. Tako bi namesto več orkestrov na posame-
znih šolah obstajal samo eden - na šoli GM, ki bi kot tak ob raznih priložnostih na-
stopil tudi na šolskih proslavah; c) Popularizirati in razširiti pripravljalni tečaj. Zanj
bi se po Kozinovem mnenju morala nujno ukiniti vpisnina in članarina, kakor se je
to storilo že pri mladinskem zboru in orkestru. Iz tega tečaja bi šola dobivala kader
novih, že deloma pripravljenih učencev.
2. Rešiti pereče vprašanje pouka solopetja in pihal. To vrzel je bilo potrebno zapol-
niti, tudi če bi Matica morala nekaj časa dva učitelja honorirati kljub malemu števi-
lu učencev.
3. Osnovati in razpisati nekaj prostih učnih mest, predvsem za predmete, ki so bili
skoraj neznani (kompozicijo ter po možnosti solopetje in pihala), pa tudi za čelo, vi-
olino in klavir. Kozina je predlagal, da bi se potrkalo pri kakšnem premožnejšem
Mariborčanu, ki bi plačal letno šolnino za enega učenca, izbranega med najbolj ta-
lentiranimi in revnimi. S tem bi šola gotovo odkrila kak talent, ki se sicer ne bi mo-
gel razviti.
4. Modernizirati in poenostaviti poslovanje šole. Nujna je bila nabava telefona. Po-
slovanje zavoda brez le-tega je bilo težavno. Kozina je zaključil, da v ravnateljevo pi-
sarno sodi tudi pisalna miza s predali in mizica za pisalni stroj, ki bi se morala naba-
viti v uglednem času. »Šolsko poročilo za sejo centralnega odbora Glasbene Matice
dne 21. septembra 1936«, PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3.
38 »Zapisnik tretje redne odborove seje«, 18. oktober 1937, PAM Maribor, Fond GM
Maribor, AŠ 3; »Zapisnik X. Redne odborove seje Glasbene Matice«, 30. junij 1938,
PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3; »Dopis odbora GM ravnateljstvu glasbene
šole GM Maribor«, 21. maj 1938, PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3.
312
