Page 313 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 313
glasbena matica maribor (1919–1948)
ska zmeda, ki je glasbeno šolo zajela med letoma 1933 in 1936, ni bila posebej
vzpodbudna za nemoteno izobraževalno in umetniško delovanje GM.34
Delovanje mariborske GM se je ponovno uredilo, ko je umetniško
vodstvo pevskega zbora in orkestra ter pouk klavirja, teorije in kompozici-
je septembra 1935 prevzel Marjan Kozina. Klavrno stanje glasbene šole GM
ga je najverjetneje kaj kmalu napeljalo na misli o ravnateljevanju, posebej
zato, ker je bil Ubald Vrabec nameščen le kot začasni vodja. Leto in pol po
prihodu v Mariboru je Kozini uspelo zasesti še položaj prvega moža glasbe-
ne šole. Kozina se je načrtov s celotno GM lotil premišljeno. Gradil je stra-
tegijo, kako se lotiti tako zbora, odbora in predsednika GM, kar je prived-
lo do uspešnega in intenzivnega sodelovanja. Kozinov prispevek, ki ga je v
štirih letih vnesel v delovanje šole, in zasluge za vsestranski razcvet GM je
težko strniti. Že ob prihodu v GM je poudarjal potrebo po izpopolnitvi in
razširitvi GM. Uresničeval jo je z obuditvijo mladinskega zbora in orkestra,
z uvedbo pouka kromatične harmonike, kontrabasa, pihal, intonacije, har-
monije in solopetja, z uvedbo razrednih izpitov, organizacijo šolskega arhi-
va in izdajo šolskega Poročila, ki je poleg produkcij predstavljalo največje
propagandno sredstvo šole.35 S pomočjo predsednika GM Rudolfa Ravnika
je zasnoval novo obliko šolskih produkcij, nadalje definiral ukrepe, ki naj
34 Vrabec je tako prevzel mesto vodje, katerega osnovna naloga je bila le organizacija
osnovnega dela v šoli, za višje cilje pa ta čas najbrž ni bil prav ugoden. Dogajanja v
zvezi z glasbeno šolo so njeno delovanje zaznamovala do te mere, da so se v odboru
GM porodila razmišljanja o spremenjenih pravilih GM. Šoli je bila po novem dana
možnost preureditve, načrt le-te pa je predvideval osnovanje posebnega nadzorne-
ga odbora, v katerega bi bili imenovani predstavniki prosvetnega ministrstva, bano-
vine in občine ter predstavniki iz vrst članstva in staršev. Nadzorni odbor bi tako
imel svetovalno pravico, o sklepih pa bi dokončno odločal odbor GM. Omenjene or-
ganizacijske spremembe pa niso bile v skladu z zahtevami Ministrstva za prosveto,
ki je želelo, da bi se glasbena šola popolnoma ločila od društva. Odbor se je pritožil
na državni svet in utemeljeval dejstva o nerazdružljivosti šole in društva. Spremem-
bo društvenih pravil je zavrnila tudi banska uprava. V vrtincu dogajanj sta medtem
odstopila in prekinila sodelovanje z GM njen dolgoletni predsednik Josip Tomin-
šek (predsednik je bil 12 let) ter podpredsednik in predsednik pevskega zbora Jan-
ko Arnuš. Slednji je odstop preklical in nadalje sodeloval z GM. Morebiti lahko nju-
na odstopa razumemo tudi kot priznanje krivde, da v korist društva nista napravila
več ali dovolj. Anon., »Redni letni občni zbor Glasbene Matice«, Mariborski večernik
Jutra 8 [15], št. 152 (9. julij 1934): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-3U2YQWTP; Anon., »Občni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Ponedeljski Slove
nec 7, št. 28 (9. julij 1934): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GO-
TOVVC; Anon., »15 Jahre 'Glasbena Matica'«, Marburger Zeitung 74, št. 153 (10. julij
1934): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFDFHJZC.
35 »Poročilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM«, 4. julij 1936, PAM Maribor, Fond
GM Maribor, AŠ 3.
311
ska zmeda, ki je glasbeno šolo zajela med letoma 1933 in 1936, ni bila posebej
vzpodbudna za nemoteno izobraževalno in umetniško delovanje GM.34
Delovanje mariborske GM se je ponovno uredilo, ko je umetniško
vodstvo pevskega zbora in orkestra ter pouk klavirja, teorije in kompozici-
je septembra 1935 prevzel Marjan Kozina. Klavrno stanje glasbene šole GM
ga je najverjetneje kaj kmalu napeljalo na misli o ravnateljevanju, posebej
zato, ker je bil Ubald Vrabec nameščen le kot začasni vodja. Leto in pol po
prihodu v Mariboru je Kozini uspelo zasesti še položaj prvega moža glasbe-
ne šole. Kozina se je načrtov s celotno GM lotil premišljeno. Gradil je stra-
tegijo, kako se lotiti tako zbora, odbora in predsednika GM, kar je prived-
lo do uspešnega in intenzivnega sodelovanja. Kozinov prispevek, ki ga je v
štirih letih vnesel v delovanje šole, in zasluge za vsestranski razcvet GM je
težko strniti. Že ob prihodu v GM je poudarjal potrebo po izpopolnitvi in
razširitvi GM. Uresničeval jo je z obuditvijo mladinskega zbora in orkestra,
z uvedbo pouka kromatične harmonike, kontrabasa, pihal, intonacije, har-
monije in solopetja, z uvedbo razrednih izpitov, organizacijo šolskega arhi-
va in izdajo šolskega Poročila, ki je poleg produkcij predstavljalo največje
propagandno sredstvo šole.35 S pomočjo predsednika GM Rudolfa Ravnika
je zasnoval novo obliko šolskih produkcij, nadalje definiral ukrepe, ki naj
34 Vrabec je tako prevzel mesto vodje, katerega osnovna naloga je bila le organizacija
osnovnega dela v šoli, za višje cilje pa ta čas najbrž ni bil prav ugoden. Dogajanja v
zvezi z glasbeno šolo so njeno delovanje zaznamovala do te mere, da so se v odboru
GM porodila razmišljanja o spremenjenih pravilih GM. Šoli je bila po novem dana
možnost preureditve, načrt le-te pa je predvideval osnovanje posebnega nadzorne-
ga odbora, v katerega bi bili imenovani predstavniki prosvetnega ministrstva, bano-
vine in občine ter predstavniki iz vrst članstva in staršev. Nadzorni odbor bi tako
imel svetovalno pravico, o sklepih pa bi dokončno odločal odbor GM. Omenjene or-
ganizacijske spremembe pa niso bile v skladu z zahtevami Ministrstva za prosveto,
ki je želelo, da bi se glasbena šola popolnoma ločila od društva. Odbor se je pritožil
na državni svet in utemeljeval dejstva o nerazdružljivosti šole in društva. Spremem-
bo društvenih pravil je zavrnila tudi banska uprava. V vrtincu dogajanj sta medtem
odstopila in prekinila sodelovanje z GM njen dolgoletni predsednik Josip Tomin-
šek (predsednik je bil 12 let) ter podpredsednik in predsednik pevskega zbora Jan-
ko Arnuš. Slednji je odstop preklical in nadalje sodeloval z GM. Morebiti lahko nju-
na odstopa razumemo tudi kot priznanje krivde, da v korist društva nista napravila
več ali dovolj. Anon., »Redni letni občni zbor Glasbene Matice«, Mariborski večernik
Jutra 8 [15], št. 152 (9. julij 1934): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-3U2YQWTP; Anon., »Občni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Ponedeljski Slove
nec 7, št. 28 (9. julij 1934): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GO-
TOVVC; Anon., »15 Jahre 'Glasbena Matica'«, Marburger Zeitung 74, št. 153 (10. julij
1934): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFDFHJZC.
35 »Poročilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM«, 4. julij 1936, PAM Maribor, Fond
GM Maribor, AŠ 3.
311
