Page 315 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 315
glasbena matica maribor (1919–1948)
Kot šolskega vodjo so v šolskem letu 1938/39 imenovali Otona Bajde
ta, učitelja violončela in teorije ter dirigenta mladinskega orkestra in vod-
je pripravljalnega tečaja. Nekdanji učenec glasbene šole GM Maribor je od
Kozine prevzel dobro organizirano in uspešno izobraževalno ustanovo.
Posebnih sprememb in novosti v času Bajdetovega vodenja šole ni zasledi-
ti. Poudariti je potrebno še dejstvo, da je Bajde vodil le šolo in tako preki-
nil dolgoletno prakso kadrovanja ene osebe za vodjo glasbene šole, zbora in
orkestra GM. Ustanova si je s produkcijami, posebej ob 100-letnici rojstva
Čajkovskega, še naprej utrjevala ugled in potrjevala nujnost svojega obsto-
ja.39 Žal je njeno delo v letu 1938/39 najprej zmotila odpoved prostorov, s či-
mer ji je grozilo, da za svoje dejavnosti ne bo imela strehe nad glavo, in na-
posled nemška okupacija.
Glasbeno-izobraževalne dosežke mariborske GM dokončno potrjujejo
doma in v tujini uveljavljeni glasbeniki. Nekdanji učenci so postali prizna-
ni umetniki – solisti, člani orkestrov in glasbenih ustanov doma in drugod,
mnogi pa so se posvetili pedagoškemu delu na glasbenih in drugih šolah.
Prve glasbene korake in tovrstno osnovno izobrazbo, v veliki meri odločil-
no za nadaljnje uspešno delo na poustvarjalnem področju, so na GM Mari-
bor pridobili umetniki in umetnice, katerih število ni veliko, njihovi uspe-
hi pa so več kot pomenljivi.
Glasbena znanja je v pevskem zboru GM pod vod-
stvom Oskarja Deva pridobivala Marica Lubej (Brnice, Brauni
tzen, 20. 3. 1902 – Maribor 9. 2. 1983), sopranistka, operna in ope-
retna pevka.40 V Budkovičevi razpravi Razvoj glasbenega šolstva na
Slovenskem je med bivšimi učenci in učenkami omenjena tudi sopra-
nistka, operna in koncertna pevka Erika Druzovič.41 Nekoliko prezrta
39 M. [Vasilij Mirk], »Lepi uspehi šole Glasbene Matice«, Mariborski večernik Jutra 14,
št. 124 (4. junij 1940): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOGUEMIJ;
Dr. E. B., »Musikschaffende Jugend«, Marburger Zeitung 80, št. 117 (26. maj 1940): 5.
40 V sezoni 1919/20 je postala članica opernega zbora mariborskega gledališča in po 3
letih tudi solistka. Uveljavila se je predvsem v operetnih vlogah; pela je tudi v Beo-
gradu, Zagrebu in Ljubljani. Največji uspeh je imela z naslovno vlogo v opereti Mala
Floramye I. Tijardovića. Po letu 1945 je bila nekaj časa angažirana v Osijeku, nato
se je vrnila v Maribor. Tu je nastopila v številnih opernih vlogah, ki jih je pevsko in
muzikalno prepričljivo oblikovala: Čo-Čo-San (Giaccomo Puccini, Madame Butter
fly), Marinka (Bedřich Smetana, Prodana Nevesta), Mimi (Giaccomo Puccini, La Bo
hème), Djula (Jakov Gotovac, Ero z onega sveta), Morana (Jakov Gotovac, Morana).
Leta 1930 je sodelovala pri snemanju nemškega zvočnega filma Das Lied ist aus s tak-
rat zelo priljubljenim filmskim igralcem Ernstom Verebesom.
41 Rodila se je 1. junija 1911 v Mariboru v znani glasbeni družini. Diplomirala je iz so-
lopetja na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Gostovala je v številnih operah (Berlin,
313
Kot šolskega vodjo so v šolskem letu 1938/39 imenovali Otona Bajde
ta, učitelja violončela in teorije ter dirigenta mladinskega orkestra in vod-
je pripravljalnega tečaja. Nekdanji učenec glasbene šole GM Maribor je od
Kozine prevzel dobro organizirano in uspešno izobraževalno ustanovo.
Posebnih sprememb in novosti v času Bajdetovega vodenja šole ni zasledi-
ti. Poudariti je potrebno še dejstvo, da je Bajde vodil le šolo in tako preki-
nil dolgoletno prakso kadrovanja ene osebe za vodjo glasbene šole, zbora in
orkestra GM. Ustanova si je s produkcijami, posebej ob 100-letnici rojstva
Čajkovskega, še naprej utrjevala ugled in potrjevala nujnost svojega obsto-
ja.39 Žal je njeno delo v letu 1938/39 najprej zmotila odpoved prostorov, s či-
mer ji je grozilo, da za svoje dejavnosti ne bo imela strehe nad glavo, in na-
posled nemška okupacija.
Glasbeno-izobraževalne dosežke mariborske GM dokončno potrjujejo
doma in v tujini uveljavljeni glasbeniki. Nekdanji učenci so postali prizna-
ni umetniki – solisti, člani orkestrov in glasbenih ustanov doma in drugod,
mnogi pa so se posvetili pedagoškemu delu na glasbenih in drugih šolah.
Prve glasbene korake in tovrstno osnovno izobrazbo, v veliki meri odločil-
no za nadaljnje uspešno delo na poustvarjalnem področju, so na GM Mari-
bor pridobili umetniki in umetnice, katerih število ni veliko, njihovi uspe-
hi pa so več kot pomenljivi.
Glasbena znanja je v pevskem zboru GM pod vod-
stvom Oskarja Deva pridobivala Marica Lubej (Brnice, Brauni
tzen, 20. 3. 1902 – Maribor 9. 2. 1983), sopranistka, operna in ope-
retna pevka.40 V Budkovičevi razpravi Razvoj glasbenega šolstva na
Slovenskem je med bivšimi učenci in učenkami omenjena tudi sopra-
nistka, operna in koncertna pevka Erika Druzovič.41 Nekoliko prezrta
39 M. [Vasilij Mirk], »Lepi uspehi šole Glasbene Matice«, Mariborski večernik Jutra 14,
št. 124 (4. junij 1940): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOGUEMIJ;
Dr. E. B., »Musikschaffende Jugend«, Marburger Zeitung 80, št. 117 (26. maj 1940): 5.
40 V sezoni 1919/20 je postala članica opernega zbora mariborskega gledališča in po 3
letih tudi solistka. Uveljavila se je predvsem v operetnih vlogah; pela je tudi v Beo-
gradu, Zagrebu in Ljubljani. Največji uspeh je imela z naslovno vlogo v opereti Mala
Floramye I. Tijardovića. Po letu 1945 je bila nekaj časa angažirana v Osijeku, nato
se je vrnila v Maribor. Tu je nastopila v številnih opernih vlogah, ki jih je pevsko in
muzikalno prepričljivo oblikovala: Čo-Čo-San (Giaccomo Puccini, Madame Butter
fly), Marinka (Bedřich Smetana, Prodana Nevesta), Mimi (Giaccomo Puccini, La Bo
hème), Djula (Jakov Gotovac, Ero z onega sveta), Morana (Jakov Gotovac, Morana).
Leta 1930 je sodelovala pri snemanju nemškega zvočnega filma Das Lied ist aus s tak-
rat zelo priljubljenim filmskim igralcem Ernstom Verebesom.
41 Rodila se je 1. junija 1911 v Mariboru v znani glasbeni družini. Diplomirala je iz so-
lopetja na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Gostovala je v številnih operah (Berlin,
313
