Page 316 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 316
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
je do danes ostala v Mariboru rojena igralka in pevka z vzdevkom »dunajski
slavček« Elfie Mayerhofer (Maribor, 15. 3. 1917 – Maria Enzerdorfs (Spodnja
Avstrija), 28. 12. 1992).42 Nesporno je prvo glasbeno izobrazbo na GM pri-
dobil svetovno znan bas-baritonist Tomislav Neralić. Bil je učenec violin-
skega oddelka učitelja Frana Serajnika. Veliko časopisnih kritik je prina-
šalo dobre ocene njegovih nastopov na šolskih produkcijah mariborske
Hamburg, München, Milano, Rim, Neapelj, Benetke, Genova, Antwerpen, Haag,
Amsterdam, Dunaj, Bern itd.) in oblikovala vrsto pomembnih opernih in operetnih
vlog: Džula (J. Gotovac, Ero z onega sveta), Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba),
Violletta Cavallini (E. Cálmán, Vijolica z Montmartra), Hana Glawari (F. Lehar, Ve
sela vdova). Po letu 1945 je delovala v Sarajevu kot pedagoginja in režiserka. Ne mo-
remo z gotovostjo trditi, da je po vsej Evropi znana pevka Erika Druzovič obiskova-
la glasbeno šolo GM, mogoče pa je domnevati, saj se je v delovanje ustanove aktivno
vključeval njen oče Hinko Druzovič. Tudi enciklopedije, knjižne izdaje in časopisne
objave, ki zajemajo pevkino življenjsko in umetniško delovanje, ne navajajo samih
začetkov njenega glasbenega šolanja. Primož Kuret, »Erika Druzovič«, v Sto sloven
skih opernih zvezd (Ljubljana: Prešernova družba, 2005), 96–7.
42 Že kot otrok je v Mariboru sodelovala pri uprizoritvah pravljic in na cerkvenih kon-
certih. Osnovno glasbeno izobrazbo si je pevka pridobila na glasbeni šoli GM v Ma-
riboru. Zasledimo jo kot nastopajočo na šolski produkciji in, s strani kritika Vasilija
Mirka, pohvaljeno učenko višjega razreda klavirja iz razreda učiteljice Marije Fin-
žgar ob koncu šolskega leta 1932/33. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo v
Berlinu, na »Sternchen Konserwatorium« in pri glasbenem pedagogu Fredu Hustle-
ru. Pri petnajstih letih je debitirala kot Cherubin v Mozartovi Figarovi svatbi. V se-
zoni 1940/41 je bila kot operetna pevka angažirana v münchenskem »Theater am
Gärtnerplatz«, delovala je tudi v berlinskem »Metropoltheater«, hkrati pa pričela us-
pešno kariero filmske igralke. Leta 1942 je z vlogo v filmski komediji Meine frau Te
resa postala ljubljenka občinstva in naslednje leto posnela film Das Lied der Nachti
gall. Leta 1949 je na povabilo dirigenta Herberta von Karajana v Salzburgu nastopila
v Figarovi svatbi ob slavni pevki Marii Cebotari. Med letoma 1949 in 1956 je delovala
pretežno v Wiener Volksoper, kjer je briljirala v vlogi Adele v opereti Netopir, od leta
1946 tudi v Wiener Staatsoper, katere redna članica je bila med letoma 1950 in 1956.
Od leta 1957 je bila angažirana v »Deutsche Oper am Rhein«, gostovala je v Ham-
burgu, Frankfurtu, Bremnu, Dortmundu in Wiesbadnu ter prepevala na koncertnih
turnejah po vsem svetu. Leta 1972 se je poslovila od odrskih desk. Bila je najbolj pri-
ljubljena interpretinja Johanna Straussa svojega časa. Slavo so ji prinesle večinoma
glavne vloge v nemških glasbenih filmih (Frauen für Golden Hill, Hotel Sacher, Der
Vorhang fällt, Das kleine Hofkonzert, Wir bitten zum Tanz, Das Himmelblaue Aben
dkleid, Der Puppenspieler, Wiener Melodien, Höllische Liebe, Anni, Gelibter Lügner,
Küssen ist keine Sünd, Verlorene Melodie, Abschiedsvorstellung, Die Landstreicher,
Ein Mann mit Grundsätzen, Musik in Salzburg, La reine des valses, Das gab‘s nur
einmal, Madame Pompandour). V svoji bogati karieri je prejela veliko nagrad, med
njimi Zlato častno odlikovanje dežele Dunaj in Kipec Johanna Straussa V. M. [Va-
silij Mirk], »Delo naše glasbene šole«, Mariborski večernik Jutra 7 [14], št. 115 (20.
maj 1933): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HSXL7Z9Y Czeike, »El-
fie Mayerhofer«, v Deutsche Biographische Enzyklopädie 7, ur. Walter Killy in Rudolf
Vierhaus (München: K. G. Saur, 1998), 12.
314
je do danes ostala v Mariboru rojena igralka in pevka z vzdevkom »dunajski
slavček« Elfie Mayerhofer (Maribor, 15. 3. 1917 – Maria Enzerdorfs (Spodnja
Avstrija), 28. 12. 1992).42 Nesporno je prvo glasbeno izobrazbo na GM pri-
dobil svetovno znan bas-baritonist Tomislav Neralić. Bil je učenec violin-
skega oddelka učitelja Frana Serajnika. Veliko časopisnih kritik je prina-
šalo dobre ocene njegovih nastopov na šolskih produkcijah mariborske
Hamburg, München, Milano, Rim, Neapelj, Benetke, Genova, Antwerpen, Haag,
Amsterdam, Dunaj, Bern itd.) in oblikovala vrsto pomembnih opernih in operetnih
vlog: Džula (J. Gotovac, Ero z onega sveta), Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba),
Violletta Cavallini (E. Cálmán, Vijolica z Montmartra), Hana Glawari (F. Lehar, Ve
sela vdova). Po letu 1945 je delovala v Sarajevu kot pedagoginja in režiserka. Ne mo-
remo z gotovostjo trditi, da je po vsej Evropi znana pevka Erika Druzovič obiskova-
la glasbeno šolo GM, mogoče pa je domnevati, saj se je v delovanje ustanove aktivno
vključeval njen oče Hinko Druzovič. Tudi enciklopedije, knjižne izdaje in časopisne
objave, ki zajemajo pevkino življenjsko in umetniško delovanje, ne navajajo samih
začetkov njenega glasbenega šolanja. Primož Kuret, »Erika Druzovič«, v Sto sloven
skih opernih zvezd (Ljubljana: Prešernova družba, 2005), 96–7.
42 Že kot otrok je v Mariboru sodelovala pri uprizoritvah pravljic in na cerkvenih kon-
certih. Osnovno glasbeno izobrazbo si je pevka pridobila na glasbeni šoli GM v Ma-
riboru. Zasledimo jo kot nastopajočo na šolski produkciji in, s strani kritika Vasilija
Mirka, pohvaljeno učenko višjega razreda klavirja iz razreda učiteljice Marije Fin-
žgar ob koncu šolskega leta 1932/33. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo v
Berlinu, na »Sternchen Konserwatorium« in pri glasbenem pedagogu Fredu Hustle-
ru. Pri petnajstih letih je debitirala kot Cherubin v Mozartovi Figarovi svatbi. V se-
zoni 1940/41 je bila kot operetna pevka angažirana v münchenskem »Theater am
Gärtnerplatz«, delovala je tudi v berlinskem »Metropoltheater«, hkrati pa pričela us-
pešno kariero filmske igralke. Leta 1942 je z vlogo v filmski komediji Meine frau Te
resa postala ljubljenka občinstva in naslednje leto posnela film Das Lied der Nachti
gall. Leta 1949 je na povabilo dirigenta Herberta von Karajana v Salzburgu nastopila
v Figarovi svatbi ob slavni pevki Marii Cebotari. Med letoma 1949 in 1956 je delovala
pretežno v Wiener Volksoper, kjer je briljirala v vlogi Adele v opereti Netopir, od leta
1946 tudi v Wiener Staatsoper, katere redna članica je bila med letoma 1950 in 1956.
Od leta 1957 je bila angažirana v »Deutsche Oper am Rhein«, gostovala je v Ham-
burgu, Frankfurtu, Bremnu, Dortmundu in Wiesbadnu ter prepevala na koncertnih
turnejah po vsem svetu. Leta 1972 se je poslovila od odrskih desk. Bila je najbolj pri-
ljubljena interpretinja Johanna Straussa svojega časa. Slavo so ji prinesle večinoma
glavne vloge v nemških glasbenih filmih (Frauen für Golden Hill, Hotel Sacher, Der
Vorhang fällt, Das kleine Hofkonzert, Wir bitten zum Tanz, Das Himmelblaue Aben
dkleid, Der Puppenspieler, Wiener Melodien, Höllische Liebe, Anni, Gelibter Lügner,
Küssen ist keine Sünd, Verlorene Melodie, Abschiedsvorstellung, Die Landstreicher,
Ein Mann mit Grundsätzen, Musik in Salzburg, La reine des valses, Das gab‘s nur
einmal, Madame Pompandour). V svoji bogati karieri je prejela veliko nagrad, med
njimi Zlato častno odlikovanje dežele Dunaj in Kipec Johanna Straussa V. M. [Va-
silij Mirk], »Delo naše glasbene šole«, Mariborski večernik Jutra 7 [14], št. 115 (20.
maj 1933): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HSXL7Z9Y Czeike, »El-
fie Mayerhofer«, v Deutsche Biographische Enzyklopädie 7, ur. Walter Killy in Rudolf
Vierhaus (München: K. G. Saur, 1998), 12.
314
