Page 318 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 318
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
nir v organizacijskem, glasbeno pedagoškem in umetniškem področju, je
prejel številne nagrade in priznanja. S prizadevanji ob ustanovitvi Držav-
ne glasbene šole v Mariboru (današnji Konservatorij za glasbo in balet Ma-
ribor) leta 1945 in zavzetim pedagoškim delom je nadaljeval tradicijo GM
in postavil trdne temelje nadaljnjemu glasbenemu izobraževanju v mestu.46
Prva glasbena znanja si je na GM pridobival doma in v tujini uspešen fa-
gotist Ivan Turšič (Maribor, 26. 2. 1914 – Beograd, 8. 12. 1983.47 Prav tako se
je na GM, v razredu Ubalda Vrabca, začel učiti igre violine Slavko Zimšek
(Maribor, 2. 3. 1928–2014).48 Med bivše učence mariborske GM lahko šte-
46 Marjana Šef, »Oton Bajde« (dipl., Univerza v Mariboru, 2006); Manja Flisar, Sledi
glasbe in plesa (Maribor: Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 2006).
47 Med letoma 1919 in 1933 je obiskoval pouk klavirja pri profesorici Lizi Serajnik (prvo
leto pri Horakovi). Iz poročil s šolskih produkcij izvemo, da je sodil med najuspe-
šnejše učence mariborske GM. V letih 1933–36 je nato študiral klavir (Janko Ravnik)
in fagot (Josip Pokorny) na konservatoriju v Ljubljani in tam leta 1973 tudi absolvi-
ral na PF, 1938 pa je diplomiral iz študija fagota na GA v Zagrebu (J. Ježek). Izpo-
polnjeval se je v Strasbourgu (P. Kleiber, 1938, 1951). Od 1938 je deloval v Beogradu
v orkestrih opere in filharmonije, od 1946 tudi kot redni profesor na Glasbeni Aka-
demiji. Bil je med vodilnimi fagotisti povojnega časa in je koncertiral v jugoslovan-
skih in evropskih glasbenih središčih. Izvajal je mnoga solistična in komorna dela
za fagot slovenskih in jugoslovanskih skladateljev (krstne izvedbe del Uroša Kreka,
Primoža Ramovša, Alojza Srebotnjaka, Lucijana Marije Škerjanca). Deloval je tudi
v komornih skupinah (beograjski pihalni trio in kvintet) in kot dirigent orkestrov v
posebnih zasedbah za pihala in trobila v Beogradu in Ljubljani. Rafael Ajlec, »Tur-
šič, Ivan«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umet-
nosti, Znanstveno raziskovalni center SAZU, 2013), https://www.slovenska-biogra-
fija.si/oseba/sbi738208/.
48 Srednješolski študij je zaključil leta 1952 pri Tarasu Poljancu na Državni glasbeni
šoli v Mariboru. Leta 1957 je diplomiral na ljubljanski AG v razredu prof. Leona Pfei-
ferja in nato postal koncertni mojster takratnega orkestra Radia Ljubljana, današnjih
Simfonikov RTV Slovenija. Leta 1958 je zaključil podiplomski študij in se nadalje
udeleževal številnih mednarodnih tečajev. Pri Simfonikih RTV Slovenija je igral kot
violinist (od 1957), kot koncertni mojster in solist pa med letoma 1959 in 1993. Kot
solist je nastopal v Nemčiji, Avstriji in Italiji ter bil redni gost slovenske glasbene sce-
ne. Ustanovil je Slovenski godalni kvartet (1968–1980) in z njim odigral preko 50
koncertov, vodil Koroški godalni kvartet, sodeloval v orkestru Slovenskih solistov,
v zagrebškem Komornem orkestru, v orkestru bivše Jugoslovanske radiodifuzije ter
Komornem orkestru RTV Ljubljana oziroma Slovenija. Že v času študija je poučeval
violino na KUD Jože Hermanko v Mariboru, v Ljubljani pa na GŠ Šentvid. Več dese-
tletij je poučeval na SGBŠ v Ljubljani in vzgojil preko 30 diplomantov violine. Bil je
član mnogih domačih in tujih žirij. Na AG v Ljubljani je sprva deloval kot višji pre-
davatelj (od 1992), leta 1997 pa je bil izvoljen v docenta za violino, komorno in orke-
stralno igro. Med nagradami velja omeniti jugoslovanski Red Republike z bronas-
tim vencem (1989), Bettetovo nagrado DGUS (1998) in Škerjančevo priznanje SGBŠ
(2000). Franc Križnar in Tihomir Pinter, Sto slovenskih glasbenikov (Ljubljana: Pre-
šernova družba, 2002), 234.
316
nir v organizacijskem, glasbeno pedagoškem in umetniškem področju, je
prejel številne nagrade in priznanja. S prizadevanji ob ustanovitvi Držav-
ne glasbene šole v Mariboru (današnji Konservatorij za glasbo in balet Ma-
ribor) leta 1945 in zavzetim pedagoškim delom je nadaljeval tradicijo GM
in postavil trdne temelje nadaljnjemu glasbenemu izobraževanju v mestu.46
Prva glasbena znanja si je na GM pridobival doma in v tujini uspešen fa-
gotist Ivan Turšič (Maribor, 26. 2. 1914 – Beograd, 8. 12. 1983.47 Prav tako se
je na GM, v razredu Ubalda Vrabca, začel učiti igre violine Slavko Zimšek
(Maribor, 2. 3. 1928–2014).48 Med bivše učence mariborske GM lahko šte-
46 Marjana Šef, »Oton Bajde« (dipl., Univerza v Mariboru, 2006); Manja Flisar, Sledi
glasbe in plesa (Maribor: Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 2006).
47 Med letoma 1919 in 1933 je obiskoval pouk klavirja pri profesorici Lizi Serajnik (prvo
leto pri Horakovi). Iz poročil s šolskih produkcij izvemo, da je sodil med najuspe-
šnejše učence mariborske GM. V letih 1933–36 je nato študiral klavir (Janko Ravnik)
in fagot (Josip Pokorny) na konservatoriju v Ljubljani in tam leta 1973 tudi absolvi-
ral na PF, 1938 pa je diplomiral iz študija fagota na GA v Zagrebu (J. Ježek). Izpo-
polnjeval se je v Strasbourgu (P. Kleiber, 1938, 1951). Od 1938 je deloval v Beogradu
v orkestrih opere in filharmonije, od 1946 tudi kot redni profesor na Glasbeni Aka-
demiji. Bil je med vodilnimi fagotisti povojnega časa in je koncertiral v jugoslovan-
skih in evropskih glasbenih središčih. Izvajal je mnoga solistična in komorna dela
za fagot slovenskih in jugoslovanskih skladateljev (krstne izvedbe del Uroša Kreka,
Primoža Ramovša, Alojza Srebotnjaka, Lucijana Marije Škerjanca). Deloval je tudi
v komornih skupinah (beograjski pihalni trio in kvintet) in kot dirigent orkestrov v
posebnih zasedbah za pihala in trobila v Beogradu in Ljubljani. Rafael Ajlec, »Tur-
šič, Ivan«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umet-
nosti, Znanstveno raziskovalni center SAZU, 2013), https://www.slovenska-biogra-
fija.si/oseba/sbi738208/.
48 Srednješolski študij je zaključil leta 1952 pri Tarasu Poljancu na Državni glasbeni
šoli v Mariboru. Leta 1957 je diplomiral na ljubljanski AG v razredu prof. Leona Pfei-
ferja in nato postal koncertni mojster takratnega orkestra Radia Ljubljana, današnjih
Simfonikov RTV Slovenija. Leta 1958 je zaključil podiplomski študij in se nadalje
udeleževal številnih mednarodnih tečajev. Pri Simfonikih RTV Slovenija je igral kot
violinist (od 1957), kot koncertni mojster in solist pa med letoma 1959 in 1993. Kot
solist je nastopal v Nemčiji, Avstriji in Italiji ter bil redni gost slovenske glasbene sce-
ne. Ustanovil je Slovenski godalni kvartet (1968–1980) in z njim odigral preko 50
koncertov, vodil Koroški godalni kvartet, sodeloval v orkestru Slovenskih solistov,
v zagrebškem Komornem orkestru, v orkestru bivše Jugoslovanske radiodifuzije ter
Komornem orkestru RTV Ljubljana oziroma Slovenija. Že v času študija je poučeval
violino na KUD Jože Hermanko v Mariboru, v Ljubljani pa na GŠ Šentvid. Več dese-
tletij je poučeval na SGBŠ v Ljubljani in vzgojil preko 30 diplomantov violine. Bil je
član mnogih domačih in tujih žirij. Na AG v Ljubljani je sprva deloval kot višji pre-
davatelj (od 1992), leta 1997 pa je bil izvoljen v docenta za violino, komorno in orke-
stralno igro. Med nagradami velja omeniti jugoslovanski Red Republike z bronas-
tim vencem (1989), Bettetovo nagrado DGUS (1998) in Škerjančevo priznanje SGBŠ
(2000). Franc Križnar in Tihomir Pinter, Sto slovenskih glasbenikov (Ljubljana: Pre-
šernova družba, 2002), 234.
316
