Page 322 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 322
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
svetovne vojne pa se je njih število znižalo na skromnih 11. Prevladovali so
koncerti pevskih zborov in raznih društev ter solistični in komorni koncer-
ti, na katerih so nemalokrat nastopili tudi svetovno znani umetniki.55 Šte-
vilo simfoničnih in vokalno-inštrumentalnih koncertov je bilo skromno.
Gostovanj, na katerih bi se umetniki predstavljali s številčnejšimi zasedba-
mi, ni bilo. Zbor in orkester GM sta tako predstavljala odlično osnovo za
prirejanje koncertov, predvsem vokalno-inštrumentalnih del. K pestrosti
koncertnega življenja so pripomogli še številni gostujoči zbori. Prihajali so
iz vse Slovenije, tedanje Jugoslavije, pa tudi iz Avstrije (npr. dunajski deški
zbor), Češke, Bolgarije in drugih slovanskih dežel. K privlačnejši ponudbi
simfonične reprodukcije so, v sicer zelo skromnem obsegu, pripomogli še
glasbeniki Orkestra kraljeve garde, Praška Študentska filharmonija, ope-
ra iz Gradca in Slovaška filharmonija. Koncertno delovanje GM Maribor je
tako predstavljalo važen delež v koncertnemu življenju Maribora. Posebej z
organizacijo simfoničnih in vokalno-inštrumentalnih koncertov so glasbe-
niki GM mariborskemu občinstvu predstavili skoraj edine in tako najpo-
membnejše tovrstne reprodukcije.
Od ustanovitve dalje je koncertno delovanje GM Maribor kakovostno
in količinsko nihalo. Nevarnost za obstoj in nemoteno delovanje pevskega
zbora in orkestra so predstavljali številni dejavniki. Menjavanje generacij
pevcev in inštrumentalistov, menjave zborovodij in dirigentov, krize orga-
nizacijske narave, občasne neugodne zgodovinske in družbene določnice,
nepremišljena repertoarna politika in druge neugodne okoliščine so kroji-
le delo zbora in orkestra.
Posamezne razvojne stopnje mariborske GM moremo zaokrožiti z de-
lovanjem njenih vodij. Prvo razvojno stopnjo ustanove, začetke koncertne-
ga delovanja GM, gre v prvi vrsti razumeti kot narodnobuditeljsko delo
pevskega zbora pod Oskarjem Devom. Z organizacijo prvih poprevratnih
koncertov ter prireditev v Mariboru in raznih krajih Slovenije, predvsem ob
severni meji, je Dev v letu 1919 z zborom opravil ogromno narodno in kul-
turno poslanstvo. V treh letih od ustanovitve (v sezonah od 1919 do 1922) je
poskrbel za razmah slovenske zborovske pesmi, ki v Mariboru do takrat ni
55 Med drugimi so na mariborskih odrih nastopili violinisti Joan Manèn, Robert
Soëtens, Vasa Prihoda, Edith Lorand, Jaroslav Kocian, Zlatko Balokovič, čelist Gas-
par Cassado, pianisti Arthur Rubinstein, Ruda Firkušny in Baron Anatol Vietighoff-
-Schell. Od komornih skupin velja omeniti Ševčikov kvartet, graški Kvartet Michl,
Kvartet Zika, Tržaški kvartet, Slovenski kvartet, Ljubljanski komorni kvartet, Mo-
zartov kvartet, Mariborski trio in drugi.
320
svetovne vojne pa se je njih število znižalo na skromnih 11. Prevladovali so
koncerti pevskih zborov in raznih društev ter solistični in komorni koncer-
ti, na katerih so nemalokrat nastopili tudi svetovno znani umetniki.55 Šte-
vilo simfoničnih in vokalno-inštrumentalnih koncertov je bilo skromno.
Gostovanj, na katerih bi se umetniki predstavljali s številčnejšimi zasedba-
mi, ni bilo. Zbor in orkester GM sta tako predstavljala odlično osnovo za
prirejanje koncertov, predvsem vokalno-inštrumentalnih del. K pestrosti
koncertnega življenja so pripomogli še številni gostujoči zbori. Prihajali so
iz vse Slovenije, tedanje Jugoslavije, pa tudi iz Avstrije (npr. dunajski deški
zbor), Češke, Bolgarije in drugih slovanskih dežel. K privlačnejši ponudbi
simfonične reprodukcije so, v sicer zelo skromnem obsegu, pripomogli še
glasbeniki Orkestra kraljeve garde, Praška Študentska filharmonija, ope-
ra iz Gradca in Slovaška filharmonija. Koncertno delovanje GM Maribor je
tako predstavljalo važen delež v koncertnemu življenju Maribora. Posebej z
organizacijo simfoničnih in vokalno-inštrumentalnih koncertov so glasbe-
niki GM mariborskemu občinstvu predstavili skoraj edine in tako najpo-
membnejše tovrstne reprodukcije.
Od ustanovitve dalje je koncertno delovanje GM Maribor kakovostno
in količinsko nihalo. Nevarnost za obstoj in nemoteno delovanje pevskega
zbora in orkestra so predstavljali številni dejavniki. Menjavanje generacij
pevcev in inštrumentalistov, menjave zborovodij in dirigentov, krize orga-
nizacijske narave, občasne neugodne zgodovinske in družbene določnice,
nepremišljena repertoarna politika in druge neugodne okoliščine so kroji-
le delo zbora in orkestra.
Posamezne razvojne stopnje mariborske GM moremo zaokrožiti z de-
lovanjem njenih vodij. Prvo razvojno stopnjo ustanove, začetke koncertne-
ga delovanja GM, gre v prvi vrsti razumeti kot narodnobuditeljsko delo
pevskega zbora pod Oskarjem Devom. Z organizacijo prvih poprevratnih
koncertov ter prireditev v Mariboru in raznih krajih Slovenije, predvsem ob
severni meji, je Dev v letu 1919 z zborom opravil ogromno narodno in kul-
turno poslanstvo. V treh letih od ustanovitve (v sezonah od 1919 do 1922) je
poskrbel za razmah slovenske zborovske pesmi, ki v Mariboru do takrat ni
55 Med drugimi so na mariborskih odrih nastopili violinisti Joan Manèn, Robert
Soëtens, Vasa Prihoda, Edith Lorand, Jaroslav Kocian, Zlatko Balokovič, čelist Gas-
par Cassado, pianisti Arthur Rubinstein, Ruda Firkušny in Baron Anatol Vietighoff-
-Schell. Od komornih skupin velja omeniti Ševčikov kvartet, graški Kvartet Michl,
Kvartet Zika, Tržaški kvartet, Slovenski kvartet, Ljubljanski komorni kvartet, Mo-
zartov kvartet, Mariborski trio in drugi.
320
