Page 442 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 442
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
nitosti pri predmetu kontrapunkt. Učna snov tretjega letnika je zajemala
obravnavo strogega stavka do osemglasja, dvojni kontrapunkt in kanon v
klasičnem slogu, v četrtem letniku pa je bila obravnavana fuga.26 Pogoj za
prehod in nadaljevanje študija na visokošolski ravni na oddelku za kompo-
zicijo in dirigiranje je bilo obvladovanje tako glasbene discipline harmo-
nija kot kontrapunkt. Na tem oddelku sta predmeta predstavljala temeljno
podlago za usvajanje veščin pri glasbenem oblikovanju pesemskih oblik,
suite in drugih kontrapunktičnih oblik v prvem letniku, glasbene oblike
sonate v drugem letniku, simfonične oblike v tretjem letniku in vokalno-
-inštrumentalnih oblik v četrtem letniku.27 Študij harmonije, kontrapunk-
ta in oblikoslovja za učence pevskih in inštrumentalnih smeri Umetniške-
ga odseka, ki je sodil med obvezne dopolnilne predmete, pa je potekal na
srednješolski in visokošolski ravni. Tako sta se izvajala predmet harmonija
dve leti in predmet oblikoslovje eno leto na srednješolski ravni, medtem ko
se je predmet kontrapunkt, ki je trajal dve leti, izvajal na visokošolski rav-
ni. Tudi za študente oddelka za glasbeno pedagogiko sta bila predmeta har-
monija in kontrapunkt obvezna dopolnilna predmeta.
V obdobju delovanja Glasbene akademije, torej pred posodobitvijo
predmetnikov in učnih načrtov na Akademiji za glasbo v letu 1946 in nato
v letu 1948,28 sta pomembno prispevala k razvoju učbeniških gradiv na po-
dročju harmonije Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. Tako Osterc, ki
je bil zagovornik avantgardnih skladateljskih pristopov, kot Škerjanc, ki je
bil tradicionalist, sta vzgojila mnogo skladateljev in vsak svoj skladateljski
krog. Njuna učbeniška gradiva zrcalijo njune skladateljske pristope in na-
zore. Predstavili bomo učna gradiva obeh skladateljev in glasbenih pedago-
gov v obdobju delovanja Glasbene akademije.
Učna gradiva za predmet harmonija v obdobju Glasbene
akademije
Leta 1939, ko je bila ustanovljena Glasbena akademija, sta tedaj na srednje-
šolski ravni poučevala Slavko Osterc in Lucijan M. Škerjanc. Četudi sta
imela dolgoletne pedagoške izkušnje in vidnejše umetniške uspehe, Ko-
ter navaja, da nista bila med prvimi povabljenimi sodelavci na novousta-
novljeni visokošolski ustanovi. Medtem ko je bil Škerjanc habilitiran v letih
26 Učni načrt Akademije za glasbo v Ljubljani (Ljubljana: Rektorat Akademije za glasbo
v Ljubljani, 1946), 4–6, 20.
27 Ibid., 5–6.
28 Koter, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 62.
440
nitosti pri predmetu kontrapunkt. Učna snov tretjega letnika je zajemala
obravnavo strogega stavka do osemglasja, dvojni kontrapunkt in kanon v
klasičnem slogu, v četrtem letniku pa je bila obravnavana fuga.26 Pogoj za
prehod in nadaljevanje študija na visokošolski ravni na oddelku za kompo-
zicijo in dirigiranje je bilo obvladovanje tako glasbene discipline harmo-
nija kot kontrapunkt. Na tem oddelku sta predmeta predstavljala temeljno
podlago za usvajanje veščin pri glasbenem oblikovanju pesemskih oblik,
suite in drugih kontrapunktičnih oblik v prvem letniku, glasbene oblike
sonate v drugem letniku, simfonične oblike v tretjem letniku in vokalno-
-inštrumentalnih oblik v četrtem letniku.27 Študij harmonije, kontrapunk-
ta in oblikoslovja za učence pevskih in inštrumentalnih smeri Umetniške-
ga odseka, ki je sodil med obvezne dopolnilne predmete, pa je potekal na
srednješolski in visokošolski ravni. Tako sta se izvajala predmet harmonija
dve leti in predmet oblikoslovje eno leto na srednješolski ravni, medtem ko
se je predmet kontrapunkt, ki je trajal dve leti, izvajal na visokošolski rav-
ni. Tudi za študente oddelka za glasbeno pedagogiko sta bila predmeta har-
monija in kontrapunkt obvezna dopolnilna predmeta.
V obdobju delovanja Glasbene akademije, torej pred posodobitvijo
predmetnikov in učnih načrtov na Akademiji za glasbo v letu 1946 in nato
v letu 1948,28 sta pomembno prispevala k razvoju učbeniških gradiv na po-
dročju harmonije Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc. Tako Osterc, ki
je bil zagovornik avantgardnih skladateljskih pristopov, kot Škerjanc, ki je
bil tradicionalist, sta vzgojila mnogo skladateljev in vsak svoj skladateljski
krog. Njuna učbeniška gradiva zrcalijo njune skladateljske pristope in na-
zore. Predstavili bomo učna gradiva obeh skladateljev in glasbenih pedago-
gov v obdobju delovanja Glasbene akademije.
Učna gradiva za predmet harmonija v obdobju Glasbene
akademije
Leta 1939, ko je bila ustanovljena Glasbena akademija, sta tedaj na srednje-
šolski ravni poučevala Slavko Osterc in Lucijan M. Škerjanc. Četudi sta
imela dolgoletne pedagoške izkušnje in vidnejše umetniške uspehe, Ko-
ter navaja, da nista bila med prvimi povabljenimi sodelavci na novousta-
novljeni visokošolski ustanovi. Medtem ko je bil Škerjanc habilitiran v letih
26 Učni načrt Akademije za glasbo v Ljubljani (Ljubljana: Rektorat Akademije za glasbo
v Ljubljani, 1946), 4–6, 20.
27 Ibid., 5–6.
28 Koter, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, 62.
440
